V Bohinju je lepo

Je že res, kot pravijo, da ima v Bohinju dež ta mlade, pa še kakšno simpatično anekdoto ali resnično zgodbo o Bohinjcih vemo vsi - celo oni sami, dejstvo pa je, da je Bohinj nekaj najlepšega, kar Slovenija premore.

In tudi Gorenjci ga z veseljem obiščemo. V času mladosti naših dedkov in babic pa je bil Bohinj celo destinacija poročnih potovanj. Okrašeni princi in fički so bili kar pogost pojav tovrstnih, največkrat eno-, mogoče dvodnevnih potovanj.

V soboto pa so se v Bohinj odpravili tudi izletniki Gorenjskega glasa. Voznik Janez je najprej naredil večji postanek ob Bohinjskem jezeru, ko je izletnike sprejela Tončka Malej, predstavnica TD Bohinj, sicer domačinka, ki zelo dobro pozna domači kraj, razložila pa jim je tudi nekaj o bohinjščini oziroma bohinjskem narečju. Sledil je ogled cerkve sv. Janeza Krstnika, potem pa skupinsko slikanje ob spomeniku štirim srčnim možem oziroma štirim Bohinjcem, ki so avgusta 1778 prvi osvojili vrh Triglava.

Glasovce je potem pot vodila do Slapa Savice, mimogrede pa so izvedeli precej zanimivosti o Bohinjskem jezeru pa tudi o vojaškem pokopališču, mimo katerega so se peljali na poti do slapa. Od Doma Savice pa do vidnega dela slapa vodi kakih petsto stopnic, kar je za nekatere Glasove izletnike predstavljalo kar izziv. Vseeno sta se do njega odpravila tako najstarejši potnik kot najmlajša potnica. Tokrat je bilo kar nekaj mladih med izletniki, dva med njimi pa sta dobila izlet celo kot darilo svojih babic. Luka na primer za dvajseti rojstni dan. Jože Zupan pa je ravno v soboto praznoval okroglih sedemdeset let. Izvedeli smo, da je predsednik balinarskega kluba Rogovila TELE TV Prebačevo, zelo aktiven pri gasilcih Prebačevo-Hrastje, pri šenčurskih upokojencih, Društvu diabetikov Kranj, pri vsem pa mu pomaga tudi soproga Irma. Zakonca Zupan sta bila tokrat prvič na Glasovem izletu, čeprav imajo časopis pri hiši že dobrih 47 let.

Sledil je ogled Vogla. Tu je izletnike že pri spodnji postaji nihalke sprejel lokalni vodnik Uroš Zalokar, jim že na info-točki veliko povedal, kasneje pa razložil še ogromno o hribih, ki se ob lepem vremenu vidijo z razgledne točke pri hotelu na Voglu.

Ko so se Glasovci spustili nazaj v dolino, jih je pri Tripiču v Bohinjski Bistrici čakalo obilno kosilo, potem pa se je njihova pot nadaljevala še na Nemški Rovt, kjer so si ogledali Kmečko ohcet. Med čakanjem na začetek igre so se zabavali tudi z igrami z baloni, s harmoniko pa jih je tokrat razveselil domačin, 86-letni Albin Valant, ki je ravno tako že dolgoletni naročnik našega časopisa, meh harmonike pa še vedno raztegne kot dvajsetletni mladenič.