
Dediščina tržiške svetilke
V Galeriji Atrij v Tržiču je do šestega aprila na ogled razstava z naslovom Luč in voda in podnaslovom Svetila mojstra Jerneja Kosmača.
Tržič – Luč in voda sta temeljni prvini, povezani s praznovanjem gregorjevega. Na predvečer godu sv. Gregorja so namreč tržiški čevljarji prenehali delati ob umetni svetlobi. Hkrati brez luči in vode ne bi bilo čevljarske svetilke, ki jo hrani Tržiški muzej in po kateri je Jernej Kosmač pred dobrimi tridesetimi leti izdelal prvo repliko. Snovalec razstave je višji kustos v Tržiškem muzeju dr. Bojan Knific, vizualna podoba je delo oblikovalke Andrejke Belhar Polanc.
Tržiško dediščino predstavljajo tudi z umestitvijo čevljarske delavnice. Na ogled so še druga svetila iz zbirke Jerneja Kosmača, ki so jih uporabljali kovači, sitarji, tkalci, čipkarice. »Vedno me je vleklo k lesu, čeprav sem po poklicu strojni inženir. Med počitnicami na morju sem iz skorje rezljal otrokom oblike jadrnic, prijatelj iz Frankfurta pa me je vprašal, ali nimam ničesar tržiškega, in ko sem se vrnil domov, sem želel odkriti nekaj res tržiškega. V Ilustriranem Slovencu sem videl čevljarsko delavnico iz Tržiča in na mizi svetilko, ki sem si jo ogledal v Tržiškem muzeju. Začel sem jo snovati,« se spominja Kosmač. Čevljarji so si, podobno kot tkalci in sitarji, pri večernem delu razsvetljevali delovno površino s pomočjo usmerjene svetlobe. V sredino lesenega stojala (gavge) so postavili svečo ali petrolejko, na vsako stran stojala pa obesili z vodo (tudi z žganjem) napolnjeno kroglo.
Leta 1986 je Delavnica Kosmač na natečaju za gorenjski turistični spominek dobila priznanja za več izdelkov, tudi za čevljarsko svetilko. Knific je še pojasnil, da sicer čevljarske svetilke niso izumili v Tržiču, je pa pomembna, ker je na Slovenskem ohranjena v Tržiškem muzeju. Dediščina tržiške luči nudi možnosti sodobnih interpretacij in govori o tem, kako pomembno je, da se ohranja med ljudmi.