Oče Galeano: Otroci dni

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / četrtek, 21. avgust 2014 / 23:00

»Marec, 14. Kapital. Leta 1883 je na pogreb Karla Marxa na londonskem pokopališču pridrla množica: množica enajstih ljudi, če štejemo še pogrebnika. Njegov najslavnejši stavek je postal njegov epitaf: 'Filozofi so svet le različno razlagali, gre pa za to, da ga spremenimo.' Ta prerok preobrazbe sveta je življenje preživel na begu pred policijo in upniki. Svoje najpomembnejše delo je komentiral takole: 'Nihče, ki je imel tako malo denarja, ni toliko pisal o njem. S Kapitalom si ne bom pokril niti stroškov za tobak, ki sem ga pokadil med pisanjem.'« - »Maj, 23. Proizvajanje oblasti. Leta 1937 je umrl John D. Rockefeller, gospodar sveta, kralj nafte in ustanovitelj Standard Oil Company. Živel je skoraj stoletje. Pri obdukciji niso našli nobenega zadržka.« - »April, 9. Dobro zdravje. Leta 2011 je islandsko prebivalstvo drugič reklo ne ukazom Svetovnega denarnega sklada. Sklad in Evropska unija sta odločila, da mora tristo dvajset tisoč prebivalcev Islandije prevzeti odgovornost za bankrot bančnikov in plačati njihove mednarodne dolgove v višini dvanajst tisoč evrov na glavo. Ta narobe socializacija je bila zavrnjena na dveh referendumih: 'Ta dolg ni naš dolg. Zakaj naj bi ga plačali mi?' Na svetu, ponorelem zaradi finančne krize, nam je majhen otok, izgubljen v vodah severa, vsem dal zdravilno lekcijo iz zdravega razuma.«

Gornji navedki so iz najbolj nenavadnega »koledarja«, kar sem jih bral. Napisal ga je urugvajski novinar in pisatelj Eduardo Hughes Galeano (roj. 1940) in mu dal naslov Otroci dni. Prislužil pa si je tudi oznako »koledar svetih in prekletih«, bil naj bi »knjiga navdiha za vse, ki se bojujejo proti tiraniji, pohlepu in amneziji«. Avtor je za vsak dan v letu izbral po eno osebnost, dogodek, zgodbo. Veliko jih je iz nam manj domačih, a vse bolj zanimivih in vse bližjih krajev in časov Latinske Amerike. Sam sem izbral tri iz nam bolj znanega in nas zelo zadevajočega sveta kapitala in finančne krize. To je svet skrajnosti. Na eni strani debeli Kapital, od katerega njegov avtor še živeti ni mogel; na drugi ameriški finančni mogotec, vmes pa množica, ki jo takšni mogotci slej ko prej odirajo. Za nas bi morala biti navdihujoča islandska zgodba. Ko se ljudstvo dvigne in reče, da dolgov, ki so jih naredili domači in tuji bankirji in drugi špekulanti, ne bo plačevalo. Mar ni res: »Ta dolg ni naš dolg. Zakaj naj bi ga plačali mi?« – Še dobro, da nam oči odpirajo preroki iz Latinske Amerike, od Galeana do papeža Frančiška …