Knjižno darilo Mohorjeve

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / nedelja, 12. november 2017 / 19:27

Mohorjeva družba iz Celovca, najstarejša slovenska založba, že nad 160 let pošilja med ljudi knjige. Sprva so se Slovenci ob teh knjigah učili pisati in brati in si bistrili in širili duha. »Mohorjevke« s koledarji, pratikami in večernicami so redno, leto za letom, prihajale na slovenske domove. To počne celovška Mohorjeva tudi danes. Konec vsakega leta izda tako imenovani »knjižni« dar za prihajajoče leto. Njene knjige so še naprej duhovno in literarno bogastvo slovenskega naroda na Koroškem, v Sloveniji in drugje po svetu, način za ohranjanje slovenske besede in kulture v okoljih, kjer sta ogroženi.

Knjižni dar Mohorjeve za leto 2018 obsega Koledar, ki sta ga uredila Hanzi Filipič in Karl Hren, Pratiko, ki jo je uredil nekdanji urednik Mohorjeve Franc Kattnig in je »branje za vsak žep in za vse okuse«, in večernico, zgodbo z naslovom Mati fabrika in njeni otroci, ki jo je napisal koroški rojak z naše strani Rudi Mlinar. Cena vseh treh knjig je 36 evrov.

V galeriji Družine v Ljubljani so v torek urednika Mohorjeve Hanzi Filipič in Adrian Kert ter pisec večernice Rudi Mlinar predstavili vse tri knjige. Koledar za navadno leto 2018, ki se bo začelo in končalo s ponedeljkom, prinaša zanimive zgodbe, pogovore, eseje in spomine, opremljen pa je s fotografijami mojstra Georga Haaba. Predstavljen je zadnji Tischlerjev nagrajenec profesor Jože Wakounig, kot ga vidi dr. Zdravko Inzko. Opisani sta sosednji fari Globasnica in Šteben. Pravnik Rudi Vouk kritično ocenjuje položaj slovenščine po sprejetju nove deželne ustave, dr. Peter Fister piše o Koroški in kozolcih, Martina Piko Rustia o ledinskih in hišnih imenih na Koroškem, ki so pod zaščito Unesca, in o Etnografskem muzeju na Kostanjah, Simon Triessnig pa o Dobraču, gori dveh kultur in jezikov. V Koledarju lahko beremo o jugoslovanskih sanjah koroških Slovencev in o življenju Lamberta Erlicha, Matije Ahacela, ki velja za pionirja koroškega kmetijstva, Rudolfa Bluemla in skladatelja Jožefa Tomažoveca. Pratika, tudi tokrat jo je uredil Franc Kattnig, je zbir najrazličnejših zgodb in prigod, šal in starih modrosti. Rudi Mlinar je napisal knjigo Mati fabrika in njeni otroci. V njej skozi zgodbe 28 delavcev različnih poklicev razgrinja zgodbo ravenske jeklarne v letih 1969–1999. Avtor je bil tudi sam 30 let zaposlen v ravenski železarni.