Knjiga za vse, ki jih knjiga briga

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 16:33

Pri Cankarjevi založbi je izšel zbornik z naslovom Založniški standardi.

Ljubljana – V Sloveniji letno izide med 250 in 300 izvirnih pesniških zbirk in okrog 120 romanov. Če preštejemo vse knjižne naslove (tudi prevodna literatura, priročniki, strokovne knjige …), v zadnjih letih pri nas izide med 5500 in 6000 knjižnih naslovov, od tega jih okrog 3500 pride v knjižno prodajo prek največje knjigarniške mreže Mladinske knjige Trgovine. In pogledamo še med založnike – vsaj tristo je takih, ki izdajo tri in več naslovov na leto, vseh pa več kot tisoč. Slovenija po številu izdanih knjižnih naslovov na prebivalca sodi v sam svetovni knjižni vrh, kar pa ne velja za število kupljenih in prebranih knjig.

Založništvo seveda ni le poslanstvo, kot so verjeli nekoč, ampak je danes predvsem tudi posel. Katera knjiga je dobra in katera ne? Ne po vsebini, ampak po tem, kako je izdelana in predstavljena trgu, torej ponujena bralcu. Kljub dobi digitalizacije in branju v različnih elektronskih oblikah namreč še nič ne kaže, da bi klasična knjiga izumrla. Je pa prava znanost postala njena pot od avtorja do bralca. Saj je to njen, torej avtorjev in založnikov namen, navsezadnje pa želja bralca, ki želi brati dobre knjige. S tem se 17 praktikov, ki se v založniškem poslu kali že desetletja, ukvarja v zborniku Založniški standardi, ki je izšel v zbirki Bralna znamenja, ki prinaša branje, namenjeno vsem, ki se s knjigami ukvarjajo ljubiteljsko ali strokovno.

Na več kot tristo straneh nas pisci seznanjajo, kako naj bi dobra knjiga nastajala, če bi za to imela idealne pogoje, hkrati pa na neki način svarijo tudi pred težavami in stranpotmi, ki nimajo nič z dobro promocijo knjige. Ob teoretskem uvodu vseh treh sourednikov – Andreja Blatnika, Sama Ruglja in Mihe Kovača, jedro zbornika zajemajo zapisi o praksi izdajanja knjig od priprave knjižnih vsebin (različni žanri, oblikovanje, ilustracija …), načina objavljanja (tiskane in elektronske knjige) do distribucije knjig in kupovanja in prodaje avtorskih pravic. Ob urednikih v zborniku objavlja reprezentativen nabor avtorjev, poznavalcev iz založniške branže: Branka Bizjak Zabukovec, Jelka Ciglenečki, Suzana Duhovnik, Andrej Gogala, Marko Hercog, Mojca Hribar, Alenka Kepic Mohar, Marta Kocjan Barle, Gaja Kos, Aleš Pogačnik, Aleš Učakar, Pavle Učakar, Matjaž Vračko in Renata Zamida. Knjiga je namenjena vsem, ki jih zanima izdajanje knjig, in kot meni Samo Rugelj, naj bo spodbuda za nove mlade ljudi, ki bi vstopili v založniško branžo in bodo na trgu poskusili uspeti z lastnim znanjem in iznajdljivostjo, ne le z javnim denarjem.