Fototeka: fotografska zapuščina XX. stoletja

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 22. oktober 2017 / 12:44

»Živimo v dobi prevlade vizualnih komunikacij, v kateri nam povsod prisotne vizualne upodobitve vsiljujejo način življenja, videza in oblačenja ter stalnega dokumentiranja vsakdanjega življenja. Kako si drugače razlagati poplavo selfijev oz. sebkov, dnevno fotografiranje sebe in svojih najdražjih, pripravljene hrane, brezskrbnih popotovanj, novih nakupov, obiskanih muzejev, dosežkov, praznovanj dogodkov ter objavljanje vsega povedanega na družabnih omrežjih? Pomen fotografije se je v zadnjih desetletjih korenito spremenil, fotografija sama pa je prevzela vlogo, ki presega prvotno zastavljeni cilj zamrznitve podob. To niso več samo spomini na tuje kraje, druge čase in obličja naših prednikov, temveč so vizualni pričevalci doživetega. Ne zgolj kot vizualni dodatki, ki se z namenom razumevanja nekdanjih dogodkov pojavljajo v knjigah, temveč pričevalci 'per se'. Danes fotografije razumemo kot zgodovinsko gradivo, stik med nekdanjim in sedanjim razumevanjem časa ter kot neprecenljiv vir preučevanja. Fotografije namreč lahko povedo več kot tisoč besed in so nespodbitni vizualni pričevalci dogodkov. Imajo moč, ki za univerzalno dekodiranje ne potrebuje posebnega znanja jezika ali razumevanja arhivskega gradiva. Ko ob gledanju fotografij na dan privrejo občutki in nas spodbudijo k razmišljanju, ukrepanju ali spreminjanju, pridobijo tudi čustveno moč. Nostalgično nas lahko vodijo v druge, boljše oz. skromnejše čase, ali pa nas opominjajo, da je blagostanje družbe, v kateri živimo, vedno pod grožnjo ukinitve ali sprememb. Fotografije spremljajo naše življenje, so časovne kapsule posebnih trenutkov odraščanja, pomembnih prelomnic ali zgolj spomini na dopustovanje, izlete, srečanja. So stiki s predniki, vizualne zgodbe, pričevalci ugank naše fiziognomije ter identitete. Kot tihi pričevalci razvoja človeštva, revolucij, vzponov in padcev zadnjega stoletja nam pomagajo razumeti družbo. Na podobah preteklosti sledimo spremembam in se sprašujemo, kakšno podobo tega sveta bomo zanamcem ponudili mi …«

Muzej novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani si je privoščil izjemni podvig: izbor iz svoje bogate fototeke je natisnil v debeli knjigi. Njihova zbirka obsega več kot dva milijona posnetkov, vodi jo loški rojak Ivo Vraničar. Gornje besede pa so iz uvodnika dr. Kaje Širok, direktorice MNZS. Ta fototeka je družinski album slovenske nacije v 20. stoletju, če si oskrbite izvod te knjige, imate album z izbranimi posnetki tudi v svojem domu …