Na Bledu so v petek odkrili spomenik Mihajlu Pupinu, ki je zaslužen, da je Blejski kot po prvi svetovni vojni ostal del slovenskega ozemlja. / Foto: Tina Dokl

Pupin povezuje Srbe in Slovence

Predsednika Slovenije in Srbije, Borut Pahor in Tomislav Nikolić, sta minuli petek na Bledu odkrila spomenik srbskemu matematiku, fiziku in izumitelju Mihajlu Pupinu, pomembni zgodovinski osebnosti, ki povezuje oba naroda.

Bled – »Devetega oktobra, na dan, ko se je pred 157 leti rodil Mihajlo Pupin, Republike Srbija s ponosom in spoštovanjem poklanja njegov spomenik Bledu in vsem državljanom Slovenije. Tako bomo ovekovečili še eno našo lepo, skupno zgodovinsko zgodbo, saj od danes naprej v Srbiji in Sloveniji, v Idvoru in na Bledu stojita enaki, v bronu odliti podobi Mihajla Pupina – človeka, ki je simbol prijateljstva med nami,« je ob odprtju spomenika poudaril srbski predsednik Tomislav Nikolić. Spomnil je še, da so spomenik odkrili v letu, ko Unesco praznuje stoletnico telekomunikacij, Pupin pa je pred sto leti prijavil patent na tem področju. »Vsakič, ko nekje na planetu zazvoni mobilni telefon, ta zazvoni po zaslugi Pupinovih patentov,« je pojasnil Nikolić.

V petek pa so se na Bledu spomnili predvsem njegovih zaslug, da je po prvi svetovni vojni velik del Julijskih Alp in dolin pod njimi ostalo del slovenskega ozemlja. Leta 1919 se je na povabilo Kraljevine SHS udeležil pariške mirovne konference in s svojimi prizadevanji in osebno angažiranostjo vplival na usodo takrat skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Že za časa življenja je postal častni občan Bleda. »Njegova vztrajnost in diplomatska spretnost, neomajno spoštovanje, ki ga je užival v mednarodni skupnosti, energija in srčnost so pripomogli k odločitvi, da Blejski kot ostane del Slovenije,« je razložil Nikolić in dodal, da so ga prebivalci Bleda iz hvaležnosti za njegova nesebična prizadevanja že leta 1921 proglasili za častnega občana. Ob tem je spomnil, da uglednemu in bogatemu Pupinu, ki je uresničil svoje ameriške sanje, ne bi bilo treba početi vsega tega za tedanjo Kraljevino Jugoslavijo in narode, ki so bili del nje. »Lahko bi mirno in udobno živel, saj je bil že dovolj hvaljen in slavljen kot znanstvenik,« je še poudaril Nikolić in dodal, da je o Mihajlu Pupinu zato treba razmišljati kot o človeku z enkratnimi človeškimi vrednotami, moralo in zavestjo o družbeni odgovornosti, ki bi jo morali imeti vsi za vzor, saj gre po njegovih besedah za redko in neminljivo vrlino.

Tudi slovenski predsednik Borut Pahor je spomnil, da imamo v zgodovini slavne vzornike, na nas samih pa je, da tudi v prihodnosti damo priložnost takšnim vzornikom, kot je Mihajlo Pupin. »Verjamem v sožitje in mir. Verjamem, da je dolžnost političnih voditeljev, da si za te plemenite ideale iskreno prizadevamo,« je poudaril Pahor in dodal, da ne ve, kakšna bo prihodnost, ve pa, da bo boljša, če bomo te ideale uveljavljali skupaj. V tem smislu je po njegovem treba gledati tudi obisk srbskega predsednika v Sloveniji in prizadevanja obeh držav, da se dolgo in iskreno prijateljstvo med slovenskim in srbskim narodom nadaljuje tudi v prihodnosti. Izrazil je še zadovoljstvo, da se z odprtjem spomenika, ki je dogodek, ki sicer ni običajen ob državniških obiskih, končuje obisk, ki daje novih moči, zagona, spodbud in inspiracij za uspešno prihodnost obeh narodov.

Zbrane je nagovoril še župan občine Bled Janez Fajfar, ki je poudaril, da je Mihajlo Pupin kot svetovljan gledal na matično domovino preko njenih ožjih nacionalnih meja. »Verjel je v skupno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov,« je dejal in dodal, da je Bled po prvi svetovni vojni postal poletna rezidenca jugoslovanske kraljeve družine in obenem edino mondeno slovansko alpsko letovišče, kjer so se zbirali najvišji predstavniki držav.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / nedelja, 20. avgust 2017 / 16:57

Izumitelj človeških norosti

Roman Deset prisrčnih trmoglavk med slovenskimi bralci zelo priljubljenega finskega avtorja Arta Paasilinne je že enajsta njegova v slovenščino prevedena knjiga. Simpatičen šestdesetletnik tokrat osre...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 15. december 2006 / 06:00

Kakšen je tvoj dotik

Slovenci so turistično novinarstvo zelo dobro predstavili v Karlovyh Varyh, leta 2008 bo Slovenija gostila Svetovni kongres FIJET, delo na radiu ni vedno enostavno, dekleta pa so oblikovala majico po...

Prosti čas / petek, 15. december 2006 / 06:00

Brat vse vidi, Brat vse ve: Besniške borovnice

Obkroži pravilne trditve in se imej za pametnega.

Prosti čas / petek, 15. december 2006 / 06:00

Nominator 228

Čeprav gre leto nezadržno h koncu, k tej, samo časovni ločnici, in se tradiciji primerno srečujemo ob hrani, s kozarcem v roki, imajo tokratne tri zgodbe enak predznak. Znanje. In biti b...

Kultura / petek, 15. december 2006 / 06:00

Pojejo že trideset let

Redni letni koncert Mešanega pevskega zbora KD Jakoba Aljaža Medvode je bil letos jubilejni.

Kultura / petek, 15. december 2006 / 06:00

Lažno podeželje

V nedeljo so v Prešernovem gledališču v Kranju v režiji Eduarda Milerja premierno uprizorili dramo Podeželje, Martina Crimpa.