Tudi rastlini čaj za zdravje

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gospodarstvo / / 13:08

Metoda biološko-dinamičnega gospodarjenja omogoča pridelovanje živil najvišje kakovosti, zagotavlja pa tudi ohranjanje trajne plodnosti tal, zdravje kulturnih rastlin in ekološko ravnotežje. Metoda uči partnerstva do zemlje, rastlin, živali in ljudi pa tudi odgovornosti do kulturnih rastlin in domačih živali kot kulturne dediščine, ki jo moramo neokrnjeno ohranjati za prihodnje rodove. To znanje je v Slovenijo prinesla Meta Vrhunc, učenka Marije Thun.

Biološko-dinamično go­spodarjenje se je od začetka devetdesetih let, ko so registrirali Društvo Ajda Vrzdenec, do danes razširilo. V Sloveniji imamo že šestnajst regionalnih društev z blizu tri tisoč aktivnih članov, ki metodo negujejo in širijo. Leta 2002 so tudi na Gorenjskem ustanovili Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Gorenjska.

Cilj in smisel biološko dinamičnega gospodarjenja je pridelovanje kakovostne, zares zdrave hrane, ki bo človeku omogočila zdrav nadaljnji razvoj. Ker pretežni del prebivalstva živi v mestih in hrano kupuje, spodbujajo društva Ajda k biodinamičnemu delu tudi kmete in kmetijam, ki se vključujejo v kontrolo takega načina pridelovanja, omogočajo pridobivanje blagovne znamke za zdravo hrano (Demeter). Tako pripoveduje Meta Vrhunc, ki je prvič srečala biodinamiko, nemško izdajo Setvenega priročnika Marije Thun, leta 1985, ko je še živela v Nemčiji. »Do takrat sem že poznala antropozofsko medicino in pedagogiko in sem se nad to Steinerjevo zapuščino nadvse navduševala. Ko pa sem spoznala tudi Steinerjev način kmetovanja in Marijo Thun, sem začutila, da moram znanje, ki omogoča, da brez zastrupljanja zemlje pridelamo dovolj hrane in tako kvaliteto, ki človeku zares prinaša zdravje, prenesti v Slovenijo. Marija Thun mi je pri tem veliko pomagala, pravzaprav je bila odločitev nositi znanje o tej metodi v Slovenijo najina skupna namera,« je razložila Vrhunčeva, ki ima kmetijo na Vrzdencu, kjer je tudi sedež Društva Ajda Vrzdenec.

Kaj je sploh biološko-dinamična metoda

»To je mati in kraljica ekoloških metod. Je najstarejša ekološka metoda, utemeljena v osmih predavanjih Rudolfa Steinerja leta 1924. Metoda ne pušča rastlin samih, ampak po principu salutogeneze, pomeni prednostne krepitve zdravja, na poseben način neguje zemljo, čuva in krepi rastline v njihovem zdravju in pazi na to, da rastline iz svoje univerzalne modrosti lahko rastejo v harmoniji,« je pojasnila sogovornica, ki prepričano pove tudi, da zdrava prehrana nista 'sadje in zelenjava', ampak da je zdrava hrana lahko le hrana iz rastlin, ki so v času svoje rasti dokazale, da zdravje imajo, da zdrave res tudi so: »Z modernim pridelovanjem kmet stremi samo k veliki količini pridelkov. Rastlini pomaga šele, ko ta zboli. Mora pa nam biti jasno, da rastlina, na kateri bomo s pomočjo fitofarmacevtskih sredstev odstranili glivice, viruse ali bakterije, ne more biti zdrava. Še manj zdrava je kot pred pojavom bolezni, saj imajo zdravila tako za človeka kot za rastlino stranske učinke.«

Biološko-dinamična metoda uči, da se življenje na Zemlji napaja iz kozmosa. Naši predniki so opazovali nebo, po tem, kar so tam čutili, so določali svoje življenje, tudi pridelovanje. Temu smo se popolnoma odtujili. Ali zdravje na celi črti peša tudi zato, še odgovarja Meta Vrhunc: »Ozvezdja živalskega kroga, znotraj katerega je naše osončje, so vir štirih kvalitet energij življenja, ki jih Rudolf Steiner imenuje 'etri'. Ti nenehno pritekajo iz ozvezdij v naše osončje in napajajo življenje na Zemlji s pomočjo elementov toplote, svetlobe, vode in zemlje. Koliko jih kdaj dobimo, je odvisno od tega, kje se gibljejo planeti, ki te sile življenja pravzaprav iz ozadja, pred katerim so, na Zemljo usmerjajo. Biodinamično kmetovanje ali vrtnarjenje je metoda, ki dela v skladu s kozmičnimi ritmi in omogoči rastlini, da prav v tistem delu rastline, ki nam služi kot hrana, nabere čim več energij, ki nam prinašajo zdravje. Del metode temelji na poznavanju dejanskega dogajanja v kozmosu, torej astronomiji. Biodinamiki se trudimo, da rastlina ne zboli, zato zemljo negujemo s komposti (ne mineralnimi gnojili!) ki jih krepimo z biološko-dinamičnimi kompostnimi preparati in uporabljamo še biodinamična preparata gnoj in kremen iz roga. Če je vreme tako, kot je bilo lani, poleg biološko-dinamičnih preparatov uporabljamo tudi čaje. Kot pri človeku.«