Debatiranje ni zgolj »čvekanje«

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / četrtek, 2. april 2015 / 13:31

Na Gimnaziji Kranj so minuli konec tedna gostili državni debatni turnir za srednješolce, ki ga vsako leto organizira Zavod za kulturo dialoga ZIP – Za in proti.

Kranj – Na tokratnem debatnem turnirju je sodelovalo 72 dijakov, ki so bili razdeljeni v 25 ekip. Z Gorenjske sta se turnirja udeležili dve ekipi, obe z Gimnazije Kranj. Dijaki so razpravljali o dveh razpisanih temah, ki so ju določili dva meseca pred dogodkom, da so se lahko temeljito pripravili. Svoje argumente za in proti so ekipe soočile na temi Pozdravljamo večje vključevanje robotov v delovno silo in Slovenija bi morala nehati sodelovati v pogajanjih o skrivnem mednarodnem trgovinskem sporazumu Tisa.

Dijaki morajo svoja stališča zagovarjati strukturirano in argumentirano. »Zato debatiranje ni zgolj 'čvekanje', kot si mogoče kdo predstavlja,« sta poudarili profesorici na kranjski gimnaziji Tanja Tomšič in Tatjana Shrestha, ki veščine, ki jih dijaki osvojijo skozi debatiranje, vključujeta tudi v redni pouk. »Pri tem se namreč dijaki naučijo kritičnega razmišljanja ter razvijajo govorne spretnosti in spretnosti javnega nastopanja in argumentiranja,« sta poudarili in dodali, da na ta način razvijajo kompetence, ki so pomembne tudi v vsakdanjem življenju. Tudi v zavodu ZIP verjamejo, da lahko le družbeno osveščen in kritičen posameznik, ki zna svoja stališča jasno, prepričljivo in argumentirano zagovarjati, s svojim znanjem in zavzetostjo vpliva na družbeno dogajanje v svoji okolici in širše ter pripomore k oblikovanju boljšega sveta. Na ta način želijo prispevati k višji ravni kulture dialoga in povečati aktivno participacijo mladih.

Svojo zmožnost zagovarjanja različnih stališč so morali dijaki pokazati še ob dveh temah, ki so ju določili na licu mesta. Pri prvi temi so razpravljali o tem, ali bi morali staršem dovoliti, da lahko svojemu otroku, mlajšemu od 16 let, vsadijo sledilni čip, druga tema pa je spodbudila razpravo o tem, ali bi morali homoseksualni nogometaši javnosti povedati o svoji spolni usmerjenosti in živeti svoje življenje v skladu s tem. »Temi sta bili namerno provokativni, pri argumentiranju pa so dijaki izhajali zgolj iz lastnih izkušenj,« je pojasnila Tanja Tomšič, ki jo je presenetilo, da se pri prvi temi nihče od dijakov ni spomnil na to, da starši svojim otrokom že zdaj lahko sledijo prek mobilnih telefonov. Najboljša gorenjska ekipa je na koncu osvojila deseto mesto.