Priznanja lastnikom gozda

Z Gorenjskega sta priznanje za najbolj skrbnega lastnika gozda prejela Miran Jensterle iz Podporezna in Mihael Pezdirnik iz Mojstrane.

Kranj, Bled – Zavod za gozdove Slovenije je včeraj v gostišču Smogavc v Gorenju pri Zrečah podelil priznanja štirinajstim skrbnim lastnikom gozda v Sloveniji, iz vsake območne enote zavoda enemu. S kranjskega gozdnogospodarskega območja je priznanje prejel Miran Jensterle iz Podporezna, z blejskega območja pa Mihael Pezdirnik iz Mojstrane.

Miran Jensterle je doma na gorski kmetiji (na 923 metrih nadmorske višine), na kateri je gospodaril od leta 1985 do predlani, ko je »vajeti« prepustil sinu Andreju. Kmetija obsega 87 hektarjev gozdov in pet hektarjev travnikov, ob tem, ko redijo tudi pet ali šest goved, jim je glavni vir dohodka gozd. Kot so zapisali gozdarji iz kranjske območne enote zavoda za gozdove, so Mirana predlagali za priznanje prav zaradi dela in odnosa do gozda. V času njegovega gospodarjenja se je stanje gozdov izboljšalo, gozdovi so dokaj dobro odprti, povečali so se lesna zaloga, prirastek in možni posek. V dveh desetletjih je v svojem gozdu posekal 5.600 kubičnih metrov drevja ali povprečno 280 »kubikov« na leto in ob tem opravil tudi veliko gojitvenih in varstvenih del - obžetev na 7,3 hektarja, nego mladja na 4,4 hektarja, nego gošče na 10,6 hektarja, prvo redčenje na 10,8 hektarja, drugo redčenje na 6,6 hektarja, varstvena dela na 9,7 hektarja, sadnjo na 1,3 hektarja … Zgradil je tudi 6,9 kilometra vlak. Redno vzdržuje gozdno cesto Šlibernik, se udeležuje gozdarskih predavanj, strokovnih ekskurzij in javnih obravnav in kot največji problem izpostavlja preveč številčno divjad.

Mihael Pezdirnik ima poleg kmetijskih zemljišč v lasti še 41 hektarjev gospodarskih in 14 hektarjev varovalnih gozdov v alpskih dolinah Vrata in Kot ter na pobočjih v okolici Mojstrane. Kot pravijo gozdarji, se njegova natančnost in redoljubnost, ki se jo je navadil v tujini, pozna tudi v gozdu. Redno pregleduje parcele in obnavlja parcelne meje, skrbi za gozdni red, opravlja potrebna gojitvena in varstvena dela, čisti dražnike in prepuste na gozdni cesti, se udeležuje izobraževanj zavoda za gozdove in spremlja strokovno literaturo. V gozdu dela skupaj z mlajšim bratom. Večino lesa nameni za vzdrževanje gospodarskega poslopja in hiše, del pa tudi za prodajo.