Prvi s certifikatom za kranjsko klobaso

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 12. december 2015 / 13:10

Marko Dolenc s Hribarjeve kmetije v Predosljah je prvi v Sloveniji, ki v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji izdeluje certificirano kranjsko klobaso. Pred nedavnim je sodeloval na izboru za inovativnega mladega kmeta.

Predoslje – Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica sta tudi letos izbrala inovativnega mladega kmeta. Sklepno dejanje z razglasitvijo najboljšega je bilo v Račah, kjer je kot edini gorenjski kandidat sodeloval tudi 33-letni Marko Dolenc s Hribarjeve kmetije v Predosljah. Marko ni zmagal, a pred komisijo se je lahko postavil s pomembnim dosežkom: je prvi kmet v Sloveniji, ki je (ob koncu lanskega leta) pridobil certifikat za izdelovanje v Sloveniji in na ravni Evropske unije zaščitene kranjske klobase.

Hribarjeva kmetija je med manjšimi, obsega 1,7 hektarja kmetijskih zemljišč in 0,7 hektarja gozda. Ukvarjajo se z živinorejo, redijo od pet do osem goved, trenutno jih imajo šest. Na večini tako majhnih kmetij so v zadnjih desetletjih živino prodali in oddali zemljo v najem, pri Hribarju so kmetovanje ohranili. Za to sta najprej zaslužna Markova starša, ki sta po »šihtu« še kmetovala, zdaj pa za obstoj kmetije skrbi predvsem Marko, ki je kot izučeni mesar v okviru kmetije registriral dopolnilno dejavnost predelavo mesa. Marko se je po končani osnovni šoli vpisal na agroživilsko šolo in se izšolal za mesarja. »Od sedemindvajsetih, kolikor nas je bilo tedaj v razredu, nas danes dela v mesarstvu samo še šest; mesarije danes tudi težko dobijo vajenca za mesarja. To kaže na to, kako malo je cenjen poklic mesarja,« pravi Marko, ki vendarle upa, da bo postal spet cenjen, ko bodo potrošniki bolj prisegali na domačo, lokalno pridelano hrano.

Da se je Marko izučil za mesarja in da v tem delu tudi zdaj uživa, so verjetno krivi geni. Na Hribarjevi kmetiji ni bilo nikdar mesarije, a Markov oče, ded in praded so bili kmečki klavci, ki so predvsem v zimskih dneh klali prašiče v domači vasi in v bližnji okolici. Marko se dobro spominja, kako je še kot otrok hodil z očetom, ki izvira s kmetije Pr' Boštarju v Stražišču, klat prašiče, danes je obratno – oče pomaga sinu pri klanju in drugih mesarskih opravilih. Marko se je pri dvajsetih letih zaposlil pri Mesarstvu Čadež na Visokem, tam dela še zdaj, pred osmimi leti je ob delu vpisal izredni študij v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, kjer je naziv inženir živilstva pridobil z diplomsko nalogo z naslovom Izdelava domače klobase po tehnologiji kranjske klobase in ocena kakovosti. Mesarska »žilica« mu ni dala miru, tudi sam je začel izdelovati mesne izdelke. Staro hišo je s pomočjo staršev, stricev in prijateljev preuredil v mesarijo – v njej so delavnica za izdelovanje mesnin, manjša trgovina in degustacijski prostor, kamor bo tudi letos ob koncu leta povabil sorodnike, vaščane, prijatelje ... Ob koncu predlanskega leta je na kmetiji registriral dopolnilno dejavnost predelava mesa, v okviru katere na mesec predela v izdelke okrog 150 kilogramov mesa. Goveje meso je od bikov z domače kmetije, prašičjega mora kupiti. Dela petnajst različnih izdelkov, največ naredi kranjske in Hribarjeve klobase, hrenovk, suhih salam, suhih klobas in bržol. Kupci pridejo po izdelke na kmetijo, oskrbuje pa tudi tri trgovine. »Kriza se pozna, ljudje kupujejo manj, tudi lokacija naše kmetije je bolj »za krajem«,« pravi Marko in priznava, da za prodajanje tudi nima kakšne posebne trgovske »žilice«. Da dela dobre izdelke, pa dokazujejo tudi priznanja na stenah trgovinice. Na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju in na kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni je doslej prejel že šestnajst priznanj, na ocenjevanju kranjskih klobas je bila njegova letos tretja po oceni občinstva.