Tanja odgovarja

Besedilo: Tanja Dolinšek
Kategorija: Nasveti / četrtek, 12. oktober 2017 / 12:48

»Usoda«

Že ste mi odgovorili in zopet se obračam k vam po pomoč. Zanima me zdravstveno stanje sina.

Spregledala sem vašo pošto, nisem pa pozabila na vas. Upam, da se je v tem času stanje obrnilo na bolje. Glede sina mislim. Edina rešitev zanj je strokovna pomoč, saj drugače se mu ne da pomagati. Njegova duša je ranjena in prizadeta in nikakor si ne more pomagati sam, tudi vaša ljubezen in vsa strpnost sta žal premalo. Vztrajati morate pri tem, da se začne zdraviti v temu namenjeni ustanovi. Zavetišče ni zanj, da mu pomagate doma, pa je premalo oziroma ni dovolj. V resnici je čudovit človek, žal pa mu je pot, ki si jo je izbral, prinesla same padce in težave. Seveda je zaradi vsega tega postal apatičen in mu nobena stvar čisto nič ne pomeni in ni sposoben razmišljati drugače. Pogovorite se sami z njegovim osebnim zdravnikom in se odločite za pot naprej, da se mu pomaga. Hči bo spoznala dobrega fanta in ustvarila si bo družino. Starejša hči ima naporno obdobje, a lahko se zgodi, da si bo zaželela imeti še enega otroka. Odnos s prijateljem je odvisen od razpoloženja, včasih se vam zdi, da bi moralo biti drugače, spet drugič pa ste zadovoljni. Vsekakor ste na pragu dobrih sprememb. Želim vam vse dobro.

»Primorka 2017«

Zanima me odnos med mano in hčerama ter med mano in atom. Ali bo ostal enak? Kako kaže atu pri stanovanju?

Kot vidim, se lepo razumete, gradite odnos, kar se seveda pozna povsod. Tudi v prihodnosti bo tako. Z očetom se bosta še naprej dobro razumela. Pri stanovanju vidim kar nekaj težav, a na koncu se dobro reši za očeta in stanovanje bo njegovo. Pri zdravju pri nikomer ne vidim ničesar posebnega, edino, kar vidim, so stresne situacije, ki pa slej ko prej minejo in se vse postavi nazaj na svoje mesto. Lepo vas pozdravljam.

»Metulj«  

Vašo rubriko z veseljem prebiram. Pri odgovorih ste izčrpni in polni optimističnih nasvetov. Moje vprašanje se nanaša na moje odnose z najbližjimi.

Žalostna je resnica, da od ljudi, ki jih imamo najraje, največ pričakujemo, a pogosto je rezultat ravno nasproten. Ravno od teh istih ljudi dobimo nazaj najmanj. Zakaj je tako, ne vem, ampak svet se vrti v čudno smer, in če – ter kadar – se tudi sami ne vrtimo v isti smeri, nastane težava. Ko težavo enkrat prepoznamo, jo je težko sprejeti, še težje pa ji pobegniti. In zato se temu reče, da stojimo na istem mestu. In to se je zgodilo vam. Zavedate se, da je prišel čas, ko morate stopiti korak naprej, a tega enostavno ne zmorete narediti. A to ne pomeni, da tega enkrat v prihodnosti ne boste storili. Saj boste! Pozabili ste se imeti radi, ko pridete nazaj do pravih čustev, ne bo več poti nazaj. Samo vi ste tisti, ki ste sami sebi najbolj pomembni in vaše življenje je samo vaše. Začeli ga boste živeti prej, kot si to sploh lahko mislite. Srečno.