Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode

Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglašeno za kulturni in zgodovinski spomenik lokalnega pomena. V občini Radovljica se bodo s pomočjo razvojnega denarja lotili obnove Graščine in ureditve Ceste svobode. Občina Radovljica, lastnica Graščine, že desetletja vlaga v objekt, ki zavzema skoraj polovico severne stranice Linhartovega trga. K obnovi objekta je večino denarja prispevala Občina Radovljica, nekaj tudi Ministrstvo za kulturo, v letu 2006 je občina uspela pridobiti nepovratna sredstva norveškega finančnega mehanizma. V letu 2007 se je tako začela zaključna faza obnove v višini 1,8 milijona evrov, ki se bo končala leta 2009. Ta faza vključuje obnovo strehe, obnovo prostorov uprave muzeja, pokritje desnega atrija, izgradnjo dvigala, obnovo podstrehe in kleti ter obnovo fasade. Za izvedbo investicije je občina uspela na razpisu za razvoj regij v višini 1,1 milijona evrov, preostali del bo zagotovljen iz občinskega proračuna.

Na drugi javni razpis pa je občina prijavila obnovo Ceste svobode. Ta vodi do starega mestnega jedra, ki je v celoti zaščiteno kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Današnje stanje ceste je alarmantno in če v kratkem času ne bo sanirana, lahko na nekaterih mestih pride do podora. Vrednost investicije je ocenjena na 1,7 milijona evrov in bo potekala v letih 2007 in 2008. Z njo bo obnovljena cesta, zgrajeni oporni zidovi in sanirani najbolj plazoviti odseki ceste. Hkrati bo zgrajena komunalna infrastruktura. Za obnovo občina pričakuje nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 1,2 milijonov evrov.

Obnova ulic in gradu

Kranj - V Kranju bodo s pomočjo evropskega denarja infrastrukturno prenovili dve ulici in grad Khislstein. Investicija v Tomšičevo in Tavčarjevo ulico zajema celovito obnovo, s čimer bo spodbujen ponoven gospodarski razvoj v starem mestnem jedru Kranja kot pomembnem regijskem središču ter povečana dostopnost do gospodarske in kulturno turistične ponudbe v mestu. Hkrati bodo posodobili obstoječi vodovodni sistem, sekundarni kanalizacijski sistem in javno razsvetljavo. MOK iz evropskih skladov pričakuje 800.000 evrov.

Drugi projekt največje gorenjske občine je druga faza prenove kompleksa gradu Khislstein, prva z arheološkimi raziskavami in statično sanacijo mestnega obzidja se že izvaja. Kompleks obsega grad, njegovo nekdanjo konjušnico, danes bolj znano pod imenom Lovski dvorec, prostor med navedenima objektoma (grajska pristava), pripadajoče mestno obzidje s komunikacijskimi povezavami, grajsko dvorišče, grajski park in Knedlov vrt. Z izvedbo druge faze prenove želijo gradu vrniti nekdanjo veličino in blišč ter ga postaviti v središče utripa starega mestnega jedra.

Mestna občina Kranj računa, da bo iz evropskega sklada za regionalni razvoj pridobila 2,8 milijona evrov od skupno dobrih šest milijonov evrov vrednega projekta druge faze. V primeru uspeha na razpisu bi projekt lahko realizirali do konca leta 2009. Tako bo Kranj v starem mestnem jedru dobil objekte visoko zgodovinske vrednosti, z novimi vsebinami pa se temu dela mesta obeta tudi bogat prireditveno turistični kompleks, ki lahko vnese življenje v gorenjsko prestolnico.

Gradnja kanalizacije in industrijske cone

Škofja Loka – Občina Škofja Loka je na drugi javni razpis za razvoj regij prijavila projekt Kanalizacija Dorfarje, Forme in Sv. Duh in Industrijsko cono Trata. Z realizacijo prvega bodo rešili problem odvajanja odpadnih komunalnih in padavinskih voda v naseljih Dorfarje in Forme ter v severnem delu naselja Sv. Duh. Predvidena je izgradnja ločenega sistema kanalizacije (fekalne in meteorne) za okrog 120 objektov. Celotna vrednost investicije znaša 712.300 evrov, od tega občina Škofja Loka kandidira za sredstva iz strukturnih skladov v višini 448.266 evrov. Investicija se bo izvajala v letih 2008 in 2009.

Industrijska cona Trata zajema dobrih 20 hektarjev stavbnih zemljišč za industrijsko proizvodne dejavnosti. Lani je občina sprejela lokacijski načrt za komunalno infrastrukturo in za gradnjo objektov, hkrati pa so odkupili tudi zemljišča v skupni površini 11,4 hektarja ter jih že prodali sedmim investitorjem. Preostala zemljišča so v lasti treh investitorjev. Ta mesec se je začela gradnja primarnega vodovoda, drugo komunalno infrastrukturo (ceste, kanalizacija, plinovod in električno omrežje) pa bodo gradili z evropskim denarjem iz naslova razvoja regij. Celotna investicija je vredna 6,4 milijona evrov in naj bi bila končana do srede leta 2008. Škofji Loki bo nova cona prinesla petsto novih delovnih mest.

Obnova vodovoda in ceste

Šenčur - Občina Šenčur bo z denarjem iz naslova razvoja regij obnovila vodovodno omrežja in ceste v Vogljah, kjer v 194 gospodinjstvih živi 640 prebivalcev. Obstoječe vodovodno omrežje je staro okoli 50 let, v zadnjih letih pa se že čuti preobremenjenost omrežja z napajanjem s sanitarno vodo, tako da novih objektov ni več mogoče priključiti. Glavni cilj investicije je, da se do septembra 2009 obnovijo vodovod v skupni dolžini 3.320 metrov ter Vogljansko (660 metrov) in Letališko cesto (440 metrov). Po gradnji vodovoda in ceste bodo v Vogljah gradili tudi fekalno kanalizacijo, ki ni predmet tega projekta. Z investicijo želi občina prebivalcem zagotoviti kakovostno pitno vodo, varnost udeležencev v prometu, povečati možnost za turistični in podjetniški razvoj. Skupna vrednost investicije znaša 1,8 milijona evrov, od tega v Šenčurju pričakujejo 1,2 milijona evrov iz Evropske unije.

Oživljena Petrovčeva domačija

Cerklje - Občina Cerklje bo iz naslova razpisa za razvoj regij rekonstruirala in spremenila namembnost Petrovčeve hiše. Danes zapuščena in močno dotrajana domačija stoji v središču Cerkelj. Meščanska hiša obsega klet, pritličje, nadstropje in mansardo. Celoten objekt bo namenjen javni uporabi, kar pomeni novih sedemsto kvadratnih metrov javnih površin v občini. V pritličju bo info in e-točka s spremljajočimi dejavnostmi ter slikarskim ateljejem; v prvem nadstropju bo muzejsko razstavni prostor s čitalnico, pisarna, zimski vrt, muzejsko razstavni prostor; v mansardi bo urejena knjižnica, v kleti pa vinska klet. Domačijo je občina odkupila v preteklih dveh letih, ko je bila izdelana tudi projektna dokumentacija. Za oboje je občina odštela 105 tisoč evrov. Za obnovo hiše bodo v Cerkljah morali skupno odšteti skoraj 1,3 milijona evrov, od tega bo občina v treh letih prejela 842 tisoč evrov evropskega denarja.

Nova zemljišča za industrijo

Žiri - Gospodarska cona Žiri zajema površine obstoječe industrije in komunalne čistilne naprave in nove površine v skupni izmeri 30 hektarjev bruto površin (s cestami). V njej je dovoljena gradnja za potrebe trgovsko poslovnih dejavnosti in proizvodnih programov. V sklopu komunalnega opremljanja občina načrtuje gradnjo ceste in pločnikov, vodovoda, kanalizacijske, omrežja za odvajanje meteornih vod, omrežja za odvajanje zaoljenih meteornih vod, javne razsvetljave in parkirišča za tovornjake in avtobuse ob čistilni napravi. Odločitev za širitev gospodarske cone so narekovale potrebe manjših domačih podjetij, ki sedaj poslujejo v stanovanjskih naseljih in razdrobljeni. S tem jim omogočajo ohranitev dejavnosti v Žireh, pričakujejo pa še pozitiven vpliv na ustanavljanje novih podjetij, povečevanje števila delovnih mest in podobno. Vrednost celotnega projekta ocenjujejo na 1,14 milijona evrov, vrednost dosedanjih del znaša 220 tisoč evrov.

Prenova tržiških ulic

Tržič - Občina Tržič je na prvem razpisu iz naslova razvoj regij pridobila skoraj milijon evrov za sofinanciranje projekta Prenova ulic v starem mestnem jedru Tržiča. Z njim želijo obnoviti in oživiti staro mestno jedro oziroma vzpostaviti ustrezne bivalne pogoje ter pogoje za demografski, turistični in družbeno-socialni razvoj mesta. Prek projekta, ki je skupaj vreden 1,33 milijona evrov, bodo komunalno prenovili Muzejsko, Fužinsko, Čevljarsko in Usnjarsko ulico in Za Mošenikom. Ob zaključku investicije bodo Tržičanke in Tržičani ter obiskovalci pridobili 10.670 kvadratnih metrov urejenih prometnih površin, 690 metrov prenovljenega vodovoda in novih 300 metrov kanalizacije. Na občini poudarjajo, da bo investicija omogočila dvig kakovosti življenja meščanov zaradi zmanjšanega hrupa. Ohranila in okrepila pa se bo tudi kulturna in zgodovinska vrednost Tržiča kot srednjeveškega mesta in kraja želenega bivanja in dela občanov. Projekt naj bi bil končan leta 2009.

Priložnost za razvoj turizma

Gorje - Občina Gorje predstavlja naravno zaledje turizma na območju turistične destinacije Bled in s Triglavskim narodnim parkom, Julijskimi Alpami, varovanimi območji Natura 2000 in kulturnimi spomeniki pomembno prispeva k naravnim in kulturnim virom tega območja. Za dosego uravnoteženega gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja na tem območju je potrebno aktivirati vse možnosti, ki bodo zagotavljali pogoje za nadaljnji vzdržen razvoj turizma. Prek denarja iz razpisa za razvoj regij bo občina gradila in utrjevala ravnotežje med naravnim, kulturnim in socialnim okoljem, omogočila sožitje življenja, dela in pričakovanj prebivalcev. Namen investicije, ureditev ceste za nemotoriziran promet med območjem Natura 2000 – od podvoza Gorje-Bled do Krnice – skozi Spodnje in Zgornje Gorje, je omogočiti razvoj turistične dejavnosti in celotnega gospodarstva v občini ter ovrednotiti in na tržišču potrditi vrednost raznovrstnih bogatih resursov za učinkovit razvoj turizma.

Gradnja kanalizacije in vodovoda v Sp. Dupljah

Naklo - Občina Naklo bo na približno 12 hektarjev velikem območju naselja Sp. Duplje zgradila kanalizacijo fekalnih in meteornih vod. Z izgradnjo sekundarnih vodov bodo omogočili priključitev naselja na primarno kanalizacijsko omrežje (zgrajeno pred dvema letoma), ki odpadno vodo odvaja na Centralno čistilno napravo Kranj. Hkrati z investicijo v kanalizacijo je predvidena tudi obnova in ojačitev dela vodovodnega omrežja, ki je bil pred leti zgrajen iz salonitnih cevi. Vrednost celotne investicije znaša 1.370.990 evrov, od tega naj bi Občina Naklo iz naslova razpisa za razvoj regij pridobila skoraj 750 tisoč evrov. Investicijo naj bi v skladu s terminskim planom zaključili do konca septembra leta 2009.

V Žirovnici prvo investicijo že zaključujejo

Žirovnica - V občini Žirovnica to jesen s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj že gradijo kanalizacijo in obnavljajo vodovod v naselju Rodine. Z investicijo, ki je vredna 1,16 milijona evrov, bo občina zgradila 3,3 kilometre kanalizacije in še 538 metrov povezovalnega kanala, prek katerega bodo priključili 104 objekte za 353 prebivalcev oziroma 8,3 odstotka občanov. EU bo prek prej omenjenega sklada investicijo sofinancirala v višini 638 tisoč evrov oziroma 55 odstotkov celotne investicije. Gradnja se je začela septembra in naj bi bila zaključena še letos, saj dela napredujejo s predvidenim planom.

Fiprom v novem sijaju

Jesenice - Območje Fiprom, ki obsega približno 50 tisoč kvadratnih metrov, je bilo v preteklosti del t. i. železarskega območja Jesenic. V zadnjem desetletju so aktivnosti v tem delu upadale. Glede na njegovo izredno pomembno lego v centru mesta je občina lani prevzela iniciativo in oblikovala partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem. Cilj je bil celovita obnova in oživitev degradiranega območja, v sklop katere je sodil tudi odkup celotnega območja. Tega so letos izvedli z 12 gospodarskimi družbami. Namen investicijskega projekta je komunalno urejanje območja Fiprom v smeri, da bo po svoji vsebini, funkciji in zunanji podobi zaokrožilo novo, urejeno poslovno lokacijo na eni strani, na drugi strani pa zagotovilo optimalne pogoje za razvoj gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Celotna vrednost investicije v komunalno infrastrukturo znaša 3,6 milijona evrov, prek razpisa pa je občina pridobila 2,2 milijona evrov.

Zbirni kataster Gorenjske

Kranj - Razvojna agencija za zgornjo Gorenjsko je na razpis za razvoj regij prijavila projekt Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture Gorenjske. V prvi fazi bo projekt zajel zapis del manjkajočih podatkov omrežja komunalne infrastrukture, konkretno vodovodov, v standardizirani obliki, ki bodo shranjeni v enotno podatkovno strukturo. Ta bo omogočala izpise v standardnih grafičnih formatih. Z izvedbo projekta bodo občine izpolnile zakonsko obvezo po vzpostavljenem katastru gospodarske javne infrastrukture, kar bo omogočilo boljši prostori razvoj. V katastru bodo urejeni podatki o kanalizacijskih, vodovodnih in prometnih omrežjih ter objektih prometne signalizacije, javne razsvetljave, zelenic in objektov namenjenih varstvu okolja.

Priključek za sto hiš

Preddvor - Občina Preddvor je med šesterico, ki je uspela na prvem razpisu za podporo regionalnih razvojnih programov s projektom Kanalizacija v občini Preddvor. Vrednost projekta je ocenjena na dobrih 1,1 milijona evrov, od tega bo občina prejela 745 tisoč evrov. Skupna dolžina kanalizacijskih vodov znaša skoraj 2,5 kilometra (Černavska, Novljanska in Francarija ter v naselju Nova vas), občina pa bo na njih priključila približno sto objektov. Te dni bo začela postopek javnega naročanja za izbiro izvajalca.

Nova zemljišča za gospodarstvo

Gorenja vas-Poljane - Ureditveno območje Gospodarske cone Dobje je določeno s prostorskim planom in zajema pas na atraktivni lokaciji med regionalno cesto in Poljansko Soro. Obstoječi objekti so nefunkcionalni, dotrajani in slabo vzdrževani, zato je predvidena rušitev v začetku naslednjega leta. Osnovna usmeritev cone je zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za razvoj poslovne lokacije, nove podjetniške investicije in odpiranje novih delovnih mest. Na osnovi javnega razpisa je občina pridobila tri investitorje. Do konca leta naj bi bil sprejet tudi občinski lokacijski načrt. Cona Dobje zaenkrat ni komunalno opremljena, prav tako nima zagotovljenih primarnih priključkov ustreznih kapacitet za čiščenje odpadnih voda in zagotovljenih primarnih priključkov pitne sanitarne in požarne vode ter kapacitet za napajanje z električno energijo. Potrebno bo izvesti tudi razširitev vozišča regionalne ceste za pas levih zavijalcev. Poleg priključne ceste se zgradi tudi notranja dovozna cesta z ustrezno vzporedno infrastrukturo. Občina iz naslova razpisa za razvoj regij pričakuje 60 odstotkov sredstev za prej opisano komunalno opremo Gospodarske cone Dobje.

Kanalizacijski sistem Selca–Dolenja vas

Železniki - Občina Železniki je na drugi razpis za razvoj regij prijavila projekt izgradnje sekundarne kanalizacije naselij Selca in Dolenja vas. Celoten projekt izgradnje fekalne kanalizacije se bo sicer zaključil z izgradnjo čistilne naprave Dolenja vas (zmogljivost 1200 PE) in manjkajočih odsekov cevovodov s projektom Urejanje porečja Sore. Skupna dolžina celotnega kanalizacijskega sistema bo znašala 9.782 metrov primarnih ter sekundarnih vodov, 570 metrov tlačnih vodov in 2.157 metrov hišnih kanalizacijskih priključkov. Prečrpavanje fekalnih odpadnih vod do predvidene centralne čistilne naprave v Dolenji vasi bo potekalo preko petih črpališč. Gradnja kanalizacijskega sistema Selca–Dolenja vas se je začela v letu 2001 in se nadaljevala vsa leta do danes.

Kanalizacija v Stari Fužini

Bohinj - V občini Bohinj želijo z uspehom na evropskem razpisu za razvoj regij zgraditi fekalno kanalizacijsko omrežje v naselju Stara Fužina (k. o. Studor), kjer je danes 576 prebivalcev. Naselje danes nima zgrajenega kanalizacijskega omrežja, odpadne vode se preko izpustov vodeno direktno v potok Mostnica, kar je neprimerno in zato nujno, da se problem reši. Tako se bodo fekalne vode, ki so sedaj speljane v pretočne greznice ali odtekajo neprečiščene preusmerile na obstoječ glavni kanala, ki poteka od Stare Fužine do naselja Ribčev Laz. Skupna dolžina kanalov znaša približno 5.700 metrov, skupna investicija pa je vredna 1,37 milijona evrov.

Povezava gorenjskega turizma

Kranj - Sonaravni turizem je na Gorenjskem prepoznan kot ena najpomembnejših razvojnih priložnosti regije in predstavlja eno od štirih razvojnih prioritet regije. Na tem področju se v razvojnem obdobju napoveduje veliko naložb v regiji, projektov in novih delovnih mest. Tako močan razvojni cikel potrebuje učinkovito organiziranje, vodenje in koordiniranje izvajanja temeljnih razvojnih in trženjskih funkcij na ravni destinacije, ki bo po eni strani zagotavljal optimalno izvedbo načrtovanih projektov in trženje sonaravnega turizma, po drugi strani skrbel, da se bo turistični razvoj odvijal v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Zasnovana bo tudi znamka Gorenjske z izdelavo akcijskega trženjskega načrta, celostne grafične podobe, zasnovan bo turistični portal in imidž katalog. Projekt Sonaravni razvoj turizma na Gorenjskem je skupni projekt vseh gorenjskih občin.