Še je čas za pripombe

Osnutka občinskih podrobnih prostorskih načrtov za središče in staro jedro Krope bosta dodatno javno razgrnjena od 18. aprila do vključno 6. maja.

Kropa - V radovljiški občini so javno razgrnitev osnutkov prostorskih načrtov že podaljšali za en teden, do 4. aprila, načrta pa so 2. aprila še enkrat predstavili domačinom. Krajani so na predstavitvi zahtevali vnovično podaljšanje javne razgrnitve in oblikovanje odprte neformalne delovne skupine krajanov, ki bi pripravila predloge za dopolnitev načrtov. Delovna skupina, ki je tedaj štela osem krajanov iz središča in starega jedra Krope, je po predstavitvi načrtov oblikovala sklepe, s katerimi so zahtevali od občine, da podaljša javno razgrnitev še za dva meseca, torej do 4. junija; v tem času pa bi skupina ob pomoči neodvisnih strokovnjakov obdelala vsa problematična področja in oblikovala konkretne predloge za dopolnitev prostorskih načrtov. Občina javne razgrnitve ni podaljšala, odločila pa se je za dodatno razgrnitev, ki bo od 18. aprila do vključno 6. maja.

Kot je na predstavitvi načrtov 2. aprila dejala vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Staša Čelik Janša, s predlaganima načrtoma ne spreminjajo veliko, ampak le določajo pogoje za prenovo objektov ter za posodobitev komunalnih naprav in prometno ureditev. Ker sta promet in parkiranje v Kropi velik problem, so naročili izdelavo študije, izdelovalec pa bo pri tem za mnenje vprašal tudi krajane. Vladimir Knific iz kranjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine je ugotavljal, da je vodna ujma pospešila urejanje stare Krope, pri tem pa je osnovno vprašanje, kako zagotoviti denar. Kropa bi za to poleg kulturnega »tolarja« (evra), ki bo letos usahnil, potrebovala še naravovarstvenega. Ker je bila vas »narejena« za pešce, je ob veliki prostorski utesnjenosti in strmini za hišami zdaj problem, kako zagotoviti garaže in dostop do hiš z avtomobilom. Domačin Slavko Mežek je menil, da bi morali najprej vprašati krajane za mnenje o tem, kaj potrebujejo in želijo, in potlej pripraviti prostorski načrt, ne pa obratno. »Mi ne želimo muzeja na prostem, ampak urejen kraj,« je poudaril. Rado Pintar, vodja občinskega oddelka za infrastrukturo, je med drugim povedal, da za oskrbo Krope s plinom še ni dokončne odločitve in da naj bi škarpo, ki s svojim izgledom jezi tudi krajane, v prihodnje obzidali.

Za mnenje smo vprašali tudi nekaj udeležencev javne predstavitve načrta. »Če bomo Kropo urejali po vzoru Štanjela, bo to mrtev kraj brez ljudi,« je dejal Marjan Butorac in dodal: »V kraju je pet ključnih problemov: garaže na zgornjem bajerju, pločniki ob stari šoli, dostop z avtomobili do hiš, parkiranje, otroško igrišče. Otroškega igrišča ne bi smeli ukiniti, možna je rešitev, da bi bile spodaj garaže in zgoraj igrišče.« Joža Eržen meni, da bi morali najprej Kroparje vprašati za mnenje in potem pripraviti načrt. »Zdaj imam občutek, da delajo po principu: kaj pa Kroparje Kropa briga. Pravijo, da bo Kropa po obnovi lepša. Če sodimo po škarpi, ki so jo naredili v središču kraja, ne bo. Načrtovano parkirišče med mrliško vežico in župniščem bo tudi uničilo najlepši drevored.«

Stojan Potočnik je povedal: »Velik problem Krope je utesnjenost, hiše se praznijo, mladi, ko končajo šole, gredo raje drugam. Kropo bo treba urejati tako, da bo spet postala bolj zanimiva za mlade.« Velibor Todorovič je dejal, da s prostorskima načrtoma ni najbolje seznanjen. V Kropi živi dvajset let, pred desetimi leti je kupil dvesto let staro hišo. »Življenje v Kropi je po eni strani lepo, po drugi pa tudi težko,« je poudaril.