Organizacija v dobri kondiciji

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / nedelja, 7. julij 2019 / 19:59

Zbor članov Zveze društev upokojencev Slovenije je za predsednika znova izvolil Janeza Sušnika, ki je zvezo vodil od leta 2016, ko je zaradi bolezni odstopil prejšnji predsednik Anton Donko. Sušnik pravi, da je organizacija v dobri kondiciji, bremeni pa jo nekaj zapletov.

Junija ste bili kot edini kandidat znova izvoljeni za predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Kako da ste bili edini?

Ne znam si razložiti, zakaj ni bilo zanimanja za to funkcijo. Morda je kaj vplivalo tudi razpoloženje Mestne zveze upokojencev Ljubljana, z njo in njenim predsednikom Marjanom Sedmakom namreč nimam najboljših odnosov. Sedmak je v preteklosti že kandidiral za predsednika, tokrat ne. A tudi iz nobene druge pokrajinske zveze ni bilo kandidata, niti za podpredsednike. Tako sem na kandidatni listi ostal edini kandidat in se odločil sprejeti predsedniško mesto vsaj za toliko časa, da se nekatere odprte stvari ne rešijo, ena od njih je tudi nerešen zaplet z ljubljansko mestno zvezo.

Za kakšen zaplet gre?

V Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) smo sprejeli spremenjeni statut, po katerem društva upokojencev niso bila več neposredni člani ZDUS, pač pa pokrajine kot posredniške organizacije, in sicer zaradi lažje organizacije in koordinacije čez petsto društev. Tako društva upokojencev ustanavljajo pokrajinske zveze, ki jih je v Sloveniji 13, pokrajinske zveze pa so skupaj z društvi člani ZDUS. V zvezi s tem smo naložili pokrajinskim zvezam prilagoditev njihovih statutov, kar so vse razen ljubljanske mestne zveze tudi storile. Oni nimajo statuta, pač pa pravila, iz njihove vsebine pa ni bilo razvidno, ali so člani ZDUS. Komisija, ki je pregledala statute, jim je predlagala, naj jasneje napišejo pravila, česar pa kljub želji njihovih društev niso storili. Medtem ko je komisija še pregledovala statute, je prišlo do banalnega zapleta, ko je upravni odbor ZDUS še pred končanim postopkom sprejel sklep, da so bile pokrajinske zveze že do zdaj članice ZDUS. To napako je upravni odbor na naslednji seji odpravil, kljub vsemu pa se ljubljanska mestna zveza opira ravno na ta sklep, češ da je potrjeno, da so člani ZDUS že od prej, in niso pristali na prilagoditev statuta. Imeli so možnost to sprejeti do konca letošnjega aprila, vendar niso želeli. Maja je tako upravni odbor ZDUS izdal ugotovitveni sklep, da statut mestne zveze ni prilagojen statutu ZDUS in tako ni članica ZDUS. To ne pomeni, da smo jih vrgli ven, saj niti notri še niso bili. Stvar je zdaj na sodišču, o vsebini tožbe pa nismo obveščeni. Naj še dodam, da se Sedmak ni poslužil častnega razsodišča, če je ocenil, da ravnanje ZDUS ni zakonito. Mestna zveza želi imeti primat med pokrajinskimi zvezami, kar se nam ne zdi prav, saj so te enakovredne. Upam, da se bo to letos razpletlo. Ko se bo, lahko tudi sredi mandata zaključim kot predsednik ZDUS. Slednjič sem star 77 let in ni treba, da bi se na jesen svojega življenja prekomerno obremenjeval in bil pod nenehnim pritiskom. Smo pa v minulih letih, kar vodim ZDUS, organizacijo finančno konsolidirali, strokovne službe z akti uredili na primerni ravni in vzpostavili dobro sodelovanje s pokrajinami in tudi sicer. Le še omenjeni zaplet rešimo in težave s posmrtninskim skladom, potem pa lahko tudi med mandatom preneham in poiščemo nekoga, ki bo prevzel predsedniške naloge, in organizacijo še kadrovsko okrepimo z več podpredsedniki.

ZDUS je lani odstopil od organizacije tradicionalnega festivala za tretje življenjsko obdobje. Kaj se je zgodilo?

Zadnji dve leti svojega predsedovanja sem od zasebne družbe, ki je bila skupaj z ZDUS organizatorica festivala, zahteval finančno poročilo. ZDUS namreč od izkupička festivala vsa leta ni dobil finančnih sredstev niti za pokritje stroškov, smo pa ves čas prispevali denar zanj. Bili smo tudi v programskem odboru, kjer naših pripomb tudi niso upoštevali. Lani sem upravni odbor opozoril, da nimamo poročil od soorganizatorja, ki ima s prodajo na festivalu kar nekaj prihodka, medtem ko mi iz članarine nismo več mogli plačevati. Upravni odbor in zbor članstva sta bila decembra 2018 enoglasna, da od festivala odstopimo in organiziramo svojo prireditev. To so podprla tudi društva, razen znova ljubljanske mestne zveze, ki podpira dosedanji festival. Mi smo letos prvič izvedli svoj festival, bila je zelo uspešna prireditev z okoli 9000 udeleženci. Zdaj imamo že obrise s finančnega učinka: pokrili smo vse svoje stroške in je celo nekaj denarja ostalo. Imeli smo široko podporo ministrstev, častni pokrovitelj je bil predsednik vlade. Tema je bila upokojevanje in trg dela, prihodnje leto bo bivalni standard upokojencev.

Kaj je bilo v letih vašega predsedovanja narejenega dobrega za upokojence?

Ena prvih uresničenih pobud je najnižja pokojnina 500 evrov. Ko smo s tem začenjali, je bila najnižja pokojnina 442 evrov, cenzus za socialno pomoč pa 470 evrov. Po naših izračunih bi morala najnižja pokojnina znašati 550 evrov, izposlovali smo 500 evrov in zdaj je znesek celo nekoliko višji. Toda ker je šlo zgolj za 'gasilski' zakon, celoten sklop gmotnega položaja še vedno ni dobro urejen, sprejeti bo treba sistemski zakon. Pod minimalnim zneskom nastaja 'vakuum', prikrajšani so upokojenci, ki imajo nemara le eno leto pokojninske dobe manj kot štirideset let, za kolikor velja najnižja pokojnina. Tudi navzgor se razlika zmanjšuje, kar tudi ni dobro. Decembra 2017 smo takratni vladi poslali priporočilo, da se odmerni odstotek postopoma dvigne na 63,5 odstotka za oba spola. V prejšnji vladi nam to ni uspelo. Pred lanskimi volitvami pa smo šli k strankam z memorandumom, v katerem je bil vključen višji odmerni odstotek, redno usklajevanje pokojnin na osnovi rasti plač in inflacije ter tudi izredno usklajevanje zaradi gospodarske rasti, saj se pokojnine od leta 2010 do 2016 v recesiji niso usklajevale, zaostale so za 8,5 odstotka, upokojenci so bili prikrajšani tudi pri letnem dodatku, prav tako pri drugih pokojninskih prejemkih. S koalicijsko pogodbo je vlada to sprejela. Naš cilj pa je: leta 2024 bi morala miti minimalna pokojnina nekaj nad pragom revščine, 650 evrov.