Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekonomskega okolja, nacionalnih sektorskih strategij, rasti primerljivih regij Evropske unije ter ob predpostavki, da bo uresničena večina projektov.

1. CILJ: Ustvariti gospodarsko dinamično gorenjsko regijo, ki bo temeljila na vrhunskem znanju, sodobnih industrijah (IKT, telekomunikacije, sodobne tehnologije v kovinski industriji, zdravstvu, …) in turizmu. Gorenjska želi postati regija sodobnih tehnologij in turizma, s povezovanjem v razvojne mreže in umeščanjem v vrhunske tržne niše pa doseči globalno konkurenčnost in najmanj 10-odstotno večjo rast regijskega BDP kot Slovenija na leto. (Glej tabelo 1)

 

Kazalniki

Izhodišče

Cilj 2013

Gospodarska rast
Indeks BDP Gorenjske glede na Slovenijo

87

(2003)

91

Gospodarska rast
Indeks BDP/prebivalca Gorenjske glede na EU

256

(2002)

669

 

 

2. CILJ: Razvijati kakovostno usposobljene in ustvarjalne ljudi/kadre, tako domače kot iz tujine, ki bodo usmerjeni v inovativnost, podjetništvo in v panoge, ki bodo podpirale regijsko gospodarstvo, samozaposlovanje in ustvarjanje novih visokokakovostnih delovnih mest. Gorenjska želi postati regija ljudi z vrhunskimi in uporabnimi znanji ter podjetniškimi veščinami, s čimer se bo lahko dosegla visoka stopnja zaposlenosti prebivalstva. (Glej tabelo 2)

 

Kazalniki

Izhodišče

 Cilj 2013

Število novih delovnih mest v celotnem obdobju

0

(2005)

2000

Povprečno število let šolanja

9,6

(2001)

14

Stopnja brezposelnosti

7,8 %

(2006)

5%

 

 

3. CILJ: Ohraniti poseljenost alpske krajine, čisto naravo ter zagotoviti zdrave in visokokakovostne življenjske razmere v povezani ter do drugačnosti strpni socialni skupnosti. Gorenjska želi postati regija visoke kakovosti življenja, ki jo pestrost narave in razlike v pogledih, življenjskem slogu in drugem samo še bogatijo. (Glej tabelo 3)

 

Kazalniki

Izhodišče

Cilj 2013

Skupna ocena kakovosti Save,

merjeno v Mednem (Vir: MOP, ARSO, 2005)

2-3

(2003)

1- 2

Tabele - vir: RRP Gorenjske 2007-2013

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 19. julij 2016 / 15:05

Spominski pohod na Triglav

Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in odbor veteranskih organizacij; Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze slovenskih častnikov so prejšnji...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sobota, 31. december 2022 / 14:09

Čas nemira

Leto 2022 lahko označim kot čas nemira, povzročili so ga pandemija, vojna v Ukrajini, supervolilno leto. Nemirni postanemo, ko je porušeno energijsko ravnotežje, ko ne občutimo več pravega veselja,...

Zanimivosti / sobota, 31. december 2022 / 12:11

Za silvestrovo samo enkrat ni delala

Mamo in babico Alenko Dobravec smo zmotili na recepciji Art Hotela Kristal v Bohinju. »Kar v restavracijo pojdite, takoj pridem. Samo še na tole elektronsko pošto odgovorim,« nas je napotila v hotelsk...

Kamnik / sobota, 31. december 2022 / 12:08

Plebiscitni čas navdih še danes

Kamnik – Društvo Demos na Kamniškem je skupaj z Občino Kamnik v Domu kulture Kamnik organiziralo proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri je zbrane nagovoril tudi predsednik prve slo...

Kamnik / sobota, 31. december 2022 / 12:08

Zbirajo predloge za občinska priznanja

Kamnik – V Kamniku vabijo k posredovanju predlogov za občinska priznanja, ki jih bodo podelili ob praznovanju občinskega praznika. Predloge za podelitev bronastega, srebrnega in zlatega priznanja t...

Cerklje na Gorenjskem / sobota, 31. december 2022 / 12:06

Po Martinovi poti

Šenturška Gora – Okoli šestdeset pohodnikov je na štefanovo nadaljevalo tradicijo pohodov po Martinovi poti iz Apna in Šenturške Gore na vrh Senožet. Skupinski vzpon – organizirala sta ga Olga Sajo...