Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekonomskega okolja, nacionalnih sektorskih strategij, rasti primerljivih regij Evropske unije ter ob predpostavki, da bo uresničena večina projektov.

1. CILJ: Ustvariti gospodarsko dinamično gorenjsko regijo, ki bo temeljila na vrhunskem znanju, sodobnih industrijah (IKT, telekomunikacije, sodobne tehnologije v kovinski industriji, zdravstvu, …) in turizmu. Gorenjska želi postati regija sodobnih tehnologij in turizma, s povezovanjem v razvojne mreže in umeščanjem v vrhunske tržne niše pa doseči globalno konkurenčnost in najmanj 10-odstotno večjo rast regijskega BDP kot Slovenija na leto. (Glej tabelo 1)

 

Kazalniki

Izhodišče

Cilj 2013

Gospodarska rast
Indeks BDP Gorenjske glede na Slovenijo

87

(2003)

91

Gospodarska rast
Indeks BDP/prebivalca Gorenjske glede na EU

256

(2002)

669

 

 

2. CILJ: Razvijati kakovostno usposobljene in ustvarjalne ljudi/kadre, tako domače kot iz tujine, ki bodo usmerjeni v inovativnost, podjetništvo in v panoge, ki bodo podpirale regijsko gospodarstvo, samozaposlovanje in ustvarjanje novih visokokakovostnih delovnih mest. Gorenjska želi postati regija ljudi z vrhunskimi in uporabnimi znanji ter podjetniškimi veščinami, s čimer se bo lahko dosegla visoka stopnja zaposlenosti prebivalstva. (Glej tabelo 2)

 

Kazalniki

Izhodišče

 Cilj 2013

Število novih delovnih mest v celotnem obdobju

0

(2005)

2000

Povprečno število let šolanja

9,6

(2001)

14

Stopnja brezposelnosti

7,8 %

(2006)

5%

 

 

3. CILJ: Ohraniti poseljenost alpske krajine, čisto naravo ter zagotoviti zdrave in visokokakovostne življenjske razmere v povezani ter do drugačnosti strpni socialni skupnosti. Gorenjska želi postati regija visoke kakovosti življenja, ki jo pestrost narave in razlike v pogledih, življenjskem slogu in drugem samo še bogatijo. (Glej tabelo 3)

 

Kazalniki

Izhodišče

Cilj 2013

Skupna ocena kakovosti Save,

merjeno v Mednem (Vir: MOP, ARSO, 2005)

2-3

(2003)

1- 2

Tabele - vir: RRP Gorenjske 2007-2013

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 20. november 2018 / 11:59

Knjižnica praznuje in Feri Lainšček

Kranj, Radovljica – Svoj dan slovenske splošne knjižnice praznujejo danes, 20. novembra. Dan so lani prvič podaljšali kar na teden, da bi skupaj – vsaka zase, toda enotno – lažje predstavile števil...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:59

Razlogov za odpoklic ni bilo

Upravno sodišče je ugodilo pritožbi Marije Ogrin zoper lanski sklep kranjskega mestnega sveta o njenem odpoklicu z mesta direktorice Gorenjskega muzeja.

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:00

Noče miloščine, le menjavo stanovanja

V silvestrskem požaru na Mestnem trgu 35 je zaradi gašenja močno poškodovano tudi lastniško stanovanje Ivanke Fajfar. Z občino se ne more dogovoriti o zamenjavi.

GG Plus / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:59

Unikati, skovani po občutku

V Kovaštvu Krmelj v Logu nad Škofjo Loko gozdarsko orodje še danes izdelujejo ročno pod kladivom. »Vsi izdelki so enaki, a hkrati drugačni, unikatni,« pravi Jože Krmelj. Za njihov najpogostejši izdele...

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:58

Od satelitskih krožnikov do helikopterjev

Podjetje Flycom iz Žirovnice je eno vodilnih evropskih podjetij na področju helikopterskih pregledov iz zraka in obdelave podatkov. Ustanovitelj podjetja Roman Bernard se je najprej ukvarjal s satelit...

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:56

Naše korenine že v Noriškem kraljestvu

V Stari Loki so minuli teden predstavili zgodovinski roman Noriško kraljestvo, Beli panter, ki ga je napisal Janez Janša. Korenine Slovencev sežejo v prvo stoletje pred Kristusom.