Peter Handke, Žalost onkraj sanj, prevedla Amalija Maček, Beletrina, Ljubljana, 2020, 102 strani

Žalost onkraj sanj

»Če si se v take okoliščine rodil kot ženska, je bilo že vnaprej brezupno. Lahko bi rekli, da je bilo tudi do neke mere pomirjujoče: vsaj prihodnosti se ti ni bilo treba bati. Vedeževalke so na cerkvenih sejmih resno prebirale prihodnost z dlani le fantom; pri ženskah vsa ta prihodnost tako ali tako ni bila kaj prida. Nobenih možnosti, vse je bilo že vnaprej določeno: plaho spogledovanje, hihitanje, kratek hip spozabe, odtlej nekoliko odtujeni, resnobni pogled, ki je že napovedoval poraz, prvi otroci, v kuhinji še malo posediš po gospodinjskih opravilih, že od nekdaj te nihče ne posluša, tudi sama vse pogosteje preslišiš druge, pogovarjaš se sama s seboj, nato te bolijo noge, krčne žile, le še mrmranje v snu, rak na rodilih, s smrtjo pa se prerokba že tudi izpolni. Postaje neke igre, ki so se jo okoliške deklice pogosto igrale, so se imenovale: utrujena - slabotna - bolna - hudo bolna - mrtva. Moja mama je bila predzadnja od petih otrok. V šoli je bila bistra, učitelji so ji pisali najboljša spričevala, hvalili so predvsem njeno lično pisavo, a kaj, ko so šolska leta prehitro minila. Učenje je bilo igra, ki je bila za odraščajoča dekleta po končanem obveznem šolanju odveč. Ženske so se v tem času doma privajale na bodoče gospodinjenje. Ničesar jih ni bilo strah, občutile so le prvinsko bojazen pred temo in nevihto; občutile so le premene med toplim in hladnim, vlažnim in suhim obdobjem, ugodjem in nelagodjem. Čas je tekel med cerkvenimi prazniki, med zaušnicami zaradi skrivnega odhoda na ples, zavidala je bratom, rada je pela v zboru. Vse, kar se je sicer dogajalo po svetu, je bilo zavito v meglo; nihče ni bral časopisov razen nedeljskega škofijskega lista in še v njem le roman v nadaljevanjih …« (str. 15–16)

V letošnji pandemični pomladi smo dobili nov prevod knjige, v kateri je avtor postavil knjižni spomenik svoji materi, koroški Slovenki Mariji Sivec, poročeni Handke (1920–1971). Z branjem tega dela ne počastimo le lanskega nobelovca, ampak tudi stoletnico rojstva njegove matere. V sinovem portretu se nam izkaže kot lepa in nadarjena ženska, ki pa svojih darov v okolju in času, v katerem je živela, ni mogla udejanjiti. Sploh ni bilo predvideno, da bi jih, vse je bilo vnaprej določeno. O tem po svoje priča tudi fizično dejstvo, da tudi v domači hiši ni nikoli imela svoje sobe … Ne nazadnje: ta knjiga je zelo primerna za vstop v Handkejev svet.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 17. november 2008 / 07:00

Ah in oh in njegovo seme (32)

Že dalj časa nisem bila na nobenem od spletnih portalov.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / torek, 17. november 2009 / 07:00

Tekmovanje plemenitih

»Zmaga naj plemenitost,« je ob odhodu s Kmetije znancev povedala Ines. Danes se temu zagotovo smeje, saj med tekmovalci te vrline (vsaj za zdaj) ni zaslediti. Skupinica štirih (Artur, Goran, Marj...

Nasveti / torek, 17. november 2009 / 07:00

Zlo biva le v domišljiji

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Šport / torek, 17. november 2009 / 07:00

Prigarano drugo mesto

Nogometaši Triglava Gorenjske po jesenskem delu v 2. SNL zaostajajo le za Primorjem. Z nedeljsko zmago pred domačimi gledalci popolno slovo od jeseni.

Prosti čas / torek, 17. november 2009 / 07:00

Petek, trinajsti

Popotovanje slovenske miss se je začelo, Jeti je nagrajeval v Kranju, kranjska Dežela nakupov in Matiček sta praznovala rojstni dan, Hervis pa VIP odprtje zimske sezone.

Zanimivosti / torek, 17. november 2009 / 07:00

Zlata zakonca iz "vkopane" hiše

Zakonca Meta in Avguštin Draksler iz Škofje Loke sta poročena petdeset let.