Peter Handke, Žalost onkraj sanj, prevedla Amalija Maček, Beletrina, Ljubljana, 2020, 102 strani

Žalost onkraj sanj

»Če si se v take okoliščine rodil kot ženska, je bilo že vnaprej brezupno. Lahko bi rekli, da je bilo tudi do neke mere pomirjujoče: vsaj prihodnosti se ti ni bilo treba bati. Vedeževalke so na cerkvenih sejmih resno prebirale prihodnost z dlani le fantom; pri ženskah vsa ta prihodnost tako ali tako ni bila kaj prida. Nobenih možnosti, vse je bilo že vnaprej določeno: plaho spogledovanje, hihitanje, kratek hip spozabe, odtlej nekoliko odtujeni, resnobni pogled, ki je že napovedoval poraz, prvi otroci, v kuhinji še malo posediš po gospodinjskih opravilih, že od nekdaj te nihče ne posluša, tudi sama vse pogosteje preslišiš druge, pogovarjaš se sama s seboj, nato te bolijo noge, krčne žile, le še mrmranje v snu, rak na rodilih, s smrtjo pa se prerokba že tudi izpolni. Postaje neke igre, ki so se jo okoliške deklice pogosto igrale, so se imenovale: utrujena - slabotna - bolna - hudo bolna - mrtva. Moja mama je bila predzadnja od petih otrok. V šoli je bila bistra, učitelji so ji pisali najboljša spričevala, hvalili so predvsem njeno lično pisavo, a kaj, ko so šolska leta prehitro minila. Učenje je bilo igra, ki je bila za odraščajoča dekleta po končanem obveznem šolanju odveč. Ženske so se v tem času doma privajale na bodoče gospodinjenje. Ničesar jih ni bilo strah, občutile so le prvinsko bojazen pred temo in nevihto; občutile so le premene med toplim in hladnim, vlažnim in suhim obdobjem, ugodjem in nelagodjem. Čas je tekel med cerkvenimi prazniki, med zaušnicami zaradi skrivnega odhoda na ples, zavidala je bratom, rada je pela v zboru. Vse, kar se je sicer dogajalo po svetu, je bilo zavito v meglo; nihče ni bral časopisov razen nedeljskega škofijskega lista in še v njem le roman v nadaljevanjih …« (str. 15–16)

V letošnji pandemični pomladi smo dobili nov prevod knjige, v kateri je avtor postavil knjižni spomenik svoji materi, koroški Slovenki Mariji Sivec, poročeni Handke (1920–1971). Z branjem tega dela ne počastimo le lanskega nobelovca, ampak tudi stoletnico rojstva njegove matere. V sinovem portretu se nam izkaže kot lepa in nadarjena ženska, ki pa svojih darov v okolju in času, v katerem je živela, ni mogla udejanjiti. Sploh ni bilo predvideno, da bi jih, vse je bilo vnaprej določeno. O tem po svoje priča tudi fizično dejstvo, da tudi v domači hiši ni nikoli imela svoje sobe … Ne nazadnje: ta knjiga je zelo primerna za vstop v Handkejev svet.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / nedelja, 12. julij 2009 / 07:00

Na obisk vplivata kriza in vreme

Letos na obisk Bleda in Bohinja vpliva vrsto dejavnikov, zato je gostov manj tudi za petino.

Objavljeno na isti dan


Splošno / sreda, 26. september 2007 / 07:00

Dnevi groze v Železnikih

"Poskusila sem zadelati vrata trgovine, nakar sem opazila svoj avto, ki ga je voda že nesla po cesti proti cerkvi. Hitro se napotim po torbico v skladišče, pa nisem več mogla odpreti vrat. Ničesar nis...

Škofja Loka / sreda, 26. september 2007 / 07:00

Podlubnik znova pod vodo

Šolski center Podlubnik, dvorana in dijaški dom je po nekaj letih znova zalila deroča Sora.

Železniki / sreda, 26. september 2007 / 07:00

Železniki morajo preživeti

Župan Mihael Prevc upa, da zaradi pogostih naravnih nesreč prebivalci ne bodo začeli zapuščati kraja, zato je treba poskrbeti za njihovo varnost.

Šenčur / sreda, 26. september 2007 / 07:00

Srečanje, da se otroci ne bi zaljubljali med seboj

Na sončno, prvo septembrsko soboto so se pod Tavčarjevim kozolcem zbrali in spoznavali člani rodbine Andrejon.

Gorenja vas-Poljane / sreda, 26. september 2007 / 07:00

Oktet ogrel duše in srca

Nastop Slovenskega okteta lepo zaključil prireditve ob zaključku obnove cerkve sv. Urbana.