Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarjala razvojne smernice.

Potenciali obstajajo, cilji in poti so podrobno zapisani v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 (RRP). RRP je temeljni programski dokument, ki opredeljuje prednosti Gorenjske, določa njene razvojne prioritete ter finančno ovrednotene programe in projekte. Nastajal je pod vodstvom Regionalne razvojne agencije Gorenjske (BSC Kranj), v partnerskem sodelovanju z več kot tristo posamezniki iz gospodarstva, javnega in nevladnega sektorja (www.gorenjska.org). Sestavljen je iz treh delov: analize, strategije in programsko-projektnega dela. Za njegovo uresničevanje so postavljene štiri razvojne prioritete, ki se delijo na deset programov, enaintrideset ukrepov, začrtanih je več kot dvesto projektov.

Vizija razvoja Gorenjske

Vizija, ki je zapisana v RRP Gorenjske 2007–2013, je vodilo pri njegovi izvedbi: »Gorenjsko gradimo kot skupnost, kjer v zdravem alpskem okolju delamo, živimo in se zabavamo ter v polnosti uresničujemo svojo ustvarjalnost in podjetniške ideje. Združujemo človeške, naravne, kulturne in razvojne potenciale, da bi se uvrstili med najuspešnejše regije v Alpah.«

Dostopna in neokrnjena Gorenjska ter sposobni Gorenjci

Med potenciali za rast na Gorenjskem je treba izpostaviti lokacijo, izjemno dostopnost (X. evropski avtocestni in železniški koridor, osrednje slovensko letališče), bogastvo narave, ki omogočajo razvoj turizma in podjetništva. Med prednosti in priložnosti strokovnjaki štejejo še neizkoriščene regionalne sinergije: šolstvo, raziskave, podjetništvo, nekaj globalno uspešnih podjetij in blagovnih znamk, človeški kapital: mladi, izobraženi, usmerjeni v nove tehnologije, mesta in trgi s pomembno kulturno dediščino, bližina Ljubljane in obmejno območje.

Ohranjeno naravno okolje z veliko biotsko pestrostjo, potencialom gozdov in vodnih virov je pomembno bogastvo regije. Okolje je potrebno varovati, a hkrati ustrezno aktivirati podeželje za ohranjanje poseljenost in krajinske podobe. Uvajanje obnovljivih virov energije, ekološkega kmetovanja ter podpora podjetniškemu aktiviranju naravne in kulturne dediščine lahko prispevajo k ohranjanju neokrnjene narave in s tem tudi spodbujanju turizma. V teh okvirih je regija postavila razvojno vizijo, tri strateške cilje in štiri prednostne usmeritve.