Zgornja Gorenjska
Kranjska Gora
Jesenice
Žirovnica
Radovljica
Bled
Gorje
Bohinj
Osrednja Gorenjska
Tržič
Naklo
Kranj
Preddvor
Jezersko
Šenčur
Cerklje na Gorenjskem
Južna Gorenjska
Železniki
Žiri
Gorenja vas-Poljane
Škofja Loka
Medvode
Vodice
Vzhodna Gorenjska
Komenda
Kamnik
Mengeš
Trzin
Domžale
Moravče
Lukovica
Karavanke
Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske
Besedilo:
Boštjan Bogataj
Kategorija: Gorenjska
/ sreda, 21. november 2007 / 06:00
Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poimenovane 4 T in predstavljajo: Tehnološki razvoj, podjetništvo, inovativnost, Talenti & toleranca (razvoj človeških virov), Turizem in Trajnostni razvoj.
Tehnološki razvoj, podjetništvo in inovativnost
Gorenjska potrebuje tehnološki preboj in uvajanje podjetniške kulture na vseh področjih. Podjetniški razvoj se gradi na dinamičnem podjetništvu, ki bo globalno konkurenčno s prepoznavnimi sodobnimi industrijskimi panogami in informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ter bo temeljilo na specialističnih vrhunskih znanjih. (Glej tabelo 1) Prednostna usmeritev temelji na mrežno zasnovanem razvojnem konceptu in treh temeljnih programih: tehnološko podporna infrastruktura (Gospodarsko središče Gorenjska), spodbujanje podjetništva in prenosa znanj ter razvoj poslovnih lokacij.
|
Kazalniki |
2005 |
2013 |
|
Rast dodane vrednosti/ zaposlenega v EUR |
26.638 EUR (podatek 2004) |
37.000 EUR (enaka rast kot BDP) |
|
Število novoustanovljenih podjetij/leto |
493 (2003) |
500 |
|
Obseg novih/revitaliziranih poslovnih površin |
– |
350 ha |
Talenti in toleranca
Prebivalci so najpomembnejše bogastvo Gorenjske. Kljub razvejani mreži šol in širokih možnostih izobraževanja v regiji obstaja veliko neravnovesje med ponudbo programov izobraževanja in usposabljanja, trgom dela in potrebami gospodarstva. Za dolgoročno zagotavljanje ustrezno usposobljenih kadrov, predvsem tehniških profilov in kadrov za potrebe turizma, je treba spodbuditi prožnost in inovativnost šol, njihovo nadgradnjo do stopnje univerze in načrtno pristopiti k razvoju kariere, podjetnosti in samoiniciativnosti posameznika. Po drugi strani želi Gorenjska postati regija visoke kakovosti življenja vseh generacij ter visoke tolerantnosti in spoštovanja vseh družbenih skupin. Zaradi velikih družbenih in gospodarskih sprememb v zadnjih letih in še ostrejših razmer v prihodnje se ne sme pozabiti na ljudi, ki ostajajo brez dela, na socialno izključene in tiste na robu družbe. (Glej tabelo 2)
|
Kazalniki |
2005 |
2013 |
|
% zaposlenih z visokošolsko izobrazbo v gorenjskem gospodarstvu |
12,8 (2005) |
20 % |
|
% brezposelnih, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja |
43 % (2005) |
55 % |
|
% vpisanih v srednješolske programe tehniških, obrtnih in drugih deficitarnih poklicev (brez gimnazij, ekonomske, administrativne) |
39 % |
50 % |
Turizem
Turizem je prepoznan kot ena najpomembnejših razvojnih priložnosti Gorenjske. Hkrati je Gorenjska tradicionalno turistično območje Slovenije, ki ustvarja pomemben del slovenskega turističnega prometa. Gorenjska bo zaradi svojih danosti še naprej predvsem dežela aktivnega oddiha (zimski športi, pohodništvo, gorsko kolesarjenje, golf, vse oblike adrenalinskega sproščanja …) in doživljajsko-sprostitvenih programov v avtentičnem naravnem in kulturnem okolju. Za preboj turizma se v novem obdobju na Gorenjskem načrtuje eden največjih naložbenih ciklov, tako v hotele, manjše penzione in kampe kakor tudi v posodabljanje oziroma novogradnjo javne in zasebne infrastrukture, pomembne za turizem. Nove naložbe in ponudniki bodo potrebovali kakovostno in učinkovito podporo ter organiziranost Gorenjske kot turistične dežele, usposabljanje in povezovanje ponudbe v edinstvene, kakovostne in tržno zanimive integralne turistične proizvode za zagotavljanje mednarodne konkurenčnosti in uspešnega poslovanja te panoge. (Glej tabelo 3)
|
Kazalniki |
2005 |
2013 |
|
Število prenočitev (4 % letna rast se predvideva v RNUTS 2007–2011) |
1.460.276 (2005, SURS) |
2.000.000 |
|
Število turistov (6 % letna rast se predvideva v RNUTS 2007–2011) |
499.522 (2005, SURS) |
800.000 |
|
Število delovnih mest v gostinstvu in turizmu (področje H po SKD); 1.000 novih delovnih mest |
3.543 (2005, AJPES) |
4.500 |
Trajnostni razvoj
Gore, vode, narava, gorenjska mesta in podeželje so življenjski in delovni prostor Gorenjcev, ki so ga od svojih staršev začasno dobili v uporabo. So prednost, ki Gorenjcem omogoča visoko kakovost bivanja, ponuja podjetniške priložnosti in privlači tudi druge. Ta prostor je treba obdržati kakovosten in aktiven tudi v prihodnje. V ta namen sta bila oblikovana dva programa: Program Infrastrukturnega, okoljskega in prostorskega razvoja, ki teži k ohranjanju čim bolj naravnega okolja, zagotavljanju dostopnosti in energetske oskrbe ter k urejeni podobi starih mest, trgov in vasi Gorenjske. (Glej tabelo 4)
|
Kazalniki |
2005 |
2013 |
|
Delež PE, priključenih na čistilne naprave |
70 % |
95 % |
|
% gospodinjstev, priključenih na kanalizacijsko omrežje |
52 % |
85 % |
|
% vseh odpadkov, odloženih na deponijo |
88 % |
20 %* oz. 50 % |
|
Število prenovljenih mestnih in vaških trgov |
- |
5 |
* Če bo izven regije, v RS, v tem obdobju zgrajena tudi sežigalnica, sicer 50 %.
Drugi program je Razvoj podeželja. Ta nadgrajuje tri razvojne programe podeželja (škofjeloško območje, osrednja Gorenjska in zgornja Gorenjska), postavlja ukrepe za njihovo povezovanje v regionalne predelovalne obrate, produkte in storitve ter si prizadeva za aktivno poseljenost gorenjskega podeželja. (Glej tabela 5)
|
Kazalnik |
2005 |
2013 |
|
Število registriranih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah |
394 |
500 |
Tabele - vir: RRP Gorenjske 2007-2013
