Skupaj močnejši

Občine Kamnik, Domžale, Mengeš, Moravče in Trzin so nedavno zaključile veliko, uspešno skupno zgodbo, ki je – kot poudarjajo prav vsi vpleteni župani – ne bi bilo, če moči ne bi združili in vrsto let tesno sodelovali z roko v roki.

Gre za kohezijski projekt obnove in izgradnje vodovodnega sistema, ki so ga občine pripravile in izvedle skupaj, za to pa prejele nepovratnih enajst milijonov evrov iz Kohezijskega sklada. Kmalu bodo omenjene občine zaključile še drugi, še večji kohezijski projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja in nadgradnje Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik, tokrat še v širšem obsegu, saj sta sodelovali tudi občini Komenda in Cerklje na Gorenjskem. Leta priprav dokumentacije, neskončna birokracija in nenehno spreminjajoči se pogoji, negotovost pri sofinanciranju, a nujnost izvedbe obeh projektov, na stotine potrebnih soglasij in mnogo drugega je omenjene občine povezalo v skladno in tudi pogumno ekipo, ki je bila prav zato slišana in upoštevana tudi na ravni države. Pravzaprav je bila nedavna novinarska konferenca ob zaključku projekta povsem v znamenju pomena tesnega medsebojnega sodelovanja. Župani so odkrito priznali, da jim tako velikega in pomembnega projekta, čeprav nujnega, vsakemu posebej nikdar ne bi uspelo uresničiti. Sploh ne v takšnem obsegu. »Uspelo nam je res nekaj izjemnega. Kar nepredstavljivo je, da se nam ni uspelo le dogovoriti za tako pomembno stvar, uspelo nam jo je tudi skupaj pripeljati do konca in ves čas tesno sodelovati,« so ugotavljali sodelujoči župani.

Čeprav je od uvedbe lokalne samouprave, katere posledica je danes kar 212 slovenskih občin, minila že vrsta let in omenjene občine (z izjemo Cerkelj) že dolgo niso več del nekdaj dveh velikih občin Domžale in Kamnik, jih še vedno povezuje vrsta skupnih stvari. Zdi se, da čedalje več. Ne le veliki infrastrukturni projekti, ampak tudi skupne ustanove (knjižnice, zdravstveni domovi …), različne organizacije (medobčinski inšpektorat in medobčinska društva …) in projekti na vseh ravneh družbe. Takšno prakso seveda izvajajo tudi druge občine po Gorenjskem in drugje po Sloveniji.

In čeprav je občinam, tudi tistim najmanjšim, vsaki zase uspelo uresničiti vrsto zadanih ciljev in upravičiti pričakovanja svojih občanov, pa je očitno, da pri velikih projektih brez sodelovanja in povezovanja ne gre. Ne nazadnje tudi različne cevi in kabli občinskih mej ne poznajo in le skupaj tvorijo funkcionalno omrežje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 27. december 2012 / 07:00

Člani društva Vita aktivni tudi na Gorenjskem

Osmerica članov iz ljubljanskega dnevnega centra se je pred dnevi družila na kosilu v Pizzeriji pod Jenkovo lipo v Dvorjah pri Cerkljah.

Objavljeno na isti dan


Tržič / ponedeljek, 19. oktober 2015 / 14:05

O poravnavi bo še razmislil

S poravnavo, če bo ta uspela, naj bi Pavel Rupar v tržiško občinsko blagajno vrnil 57 tisoč evrov in pol. Rupar odgovarja: »Spravili so se name, zahtevki so nemogoči.«

Gorenjska / ponedeljek, 19. oktober 2015 / 13:56

Cepljenje proti gripi

Za gripo vsako leto zboli približno deset odstotkov prebivalcev. Slovenija je po precepljenosti proti gripi na repu Evropske unije.

Gospodarstvo / ponedeljek, 19. oktober 2015 / 13:11

Prevzem Alpetourja že uspel

Direktorica Alpetourja Potovalne agencije Ivanka Zupančič Gaber ocenjuje, da prevzemna ponudba Arrive zagotavlja nadaljnji razvoj kranjske družbe. Znižan prag uspešnosti (75 odstotkov) je že dosežen.

Kranjska Gora / ponedeljek, 19. oktober 2015 / 13:06

Vid Černe izdal šesto knjigo

Tudi nova knjiga častnega občana Kranjske Gore Vida Černeta je posvečena njegovim domačim krajem. Tokrat je pisal tudi o težkih časih druge svetovne vojne.

Kamnik / ponedeljek, 19. oktober 2015 / 13:05

Lažji dostop do Vetrnic

Jami Mala in Velika Vetrnica na Veliki planini sta odslej še dostopnejši obiskovalcem.