Rdeča zvezda!

K pisanju me je spodbudil nastop slovenceljke pred nedavnim v Ljubljani. Komunisti so pod rdečo zvezdo ob koncu druge svetovne vojne izšli kot zmagovalci. Bilo bi zanje zelo veličastno, če ne bi prav komunisti pod rdečo zvezdo skupaj s fašisti pod kljukastim križem povzročili druge svetovne vojne s tem, ko so (dve pošasti) skupaj napadli Poljsko. Tudi naši komunisti pod rdečo zvezdo so bili ob napadu fašistov na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941 kolaboranti fašistov.

Ko je Hitler 26. aprila obiskal Maribor, so mu naši komunisti družno s 'folksdojčerji' in drugimi simpatizerji navdušeno vzklikali in ga častili. Prav na isti dan 26. aprila 1941 so se v Vidmarjevi vili v Ljubljani sestali komunistična in druge stranke ter ustanovili Protiimperialistično fronto (PIF). Torej 27. aprila 1941 ni bila ustanovljena Osvobodilna fronta (OF), kakor so nas nekoč učili in še danes učijo narobe šolani učitelji. Predlagam, da se dela prosti dan 27. april ukine in preimenuje v dan lažnivega kljukca.

Na prvomajski paradi 1941. leta v Trbovljah so skupaj paradirali fašisti in komunisti. Še en dokaz več, kdo je bil pravi kolaborant fašistov.

Veliko prijateljstvo (kolaboracija) se je končala 21. junija 1941, ko sta se dva največja krvnika (Stalin in Hitler) spopadla in je nato imperializem podprl rdečo zvezdo do zmage (beri svobodni svet). Takrat se je tudi pri nas šele začel upor proti okupatorju, v katerem je sodelovalo več zavedenih Slovencev nekomunistov kakor 'ta rdečih'.

V uporu so levji delež prispevale kmetije, ki so oskrbovale partizane s hrano in ostalim. Ko so 4. avgusta 1941 padli prvi partizani pod Storžičem, so bili oboroženi s puškami, ki jim jih je priskrbel moj oče, ki niti slučajno ni bil komunist.

Moja mama (tična) je vedno rekla, mi smo pomagali ljudem. Rdeča zvezda je bila iz dneva v dan bolj krvavo rdeča predvsem zaradi komunistične revolucije, nato povojnih pobojev in nasilja nad drugače mislečimi.

Na kmeta, ki je med vojno dal praktično vse, kar je imel, je povojna komunistična oblast čez noč pozabila, še več, na vsak način ga je hotela uničiti: odvzem zemlje, obvezna oddaja lesa, mesa, mleka in siljenje kmetov v obdelovalne zadruge.

Nikoli ne bom pozabil, kako sem deset let star otrok vlekel žago, ko smo sekali les za obvezno oddajo. Ko sva les pripeljala s konjema v dolino (na Slap v tovarno Lepenka Tržič), je mama za kubični meter prejela 500 dinarjev in s tem denarjem kupila en kilogram sladkorja na črnem trgu (za kmeta ni bilo živilskih kart).

Danes, 26 let po osamosvojitvi, še vedno capljamo za evropskimi državami predvsem zato, ker se takrat nismo osvobodili komunizma. Naš delavec dela komaj za tretjino evropske plače. Verjemite mi, poznam razmere, saj sem bil tri leta zaposlen v Avstriji. Nič niso pametnejši od nas, še manj pridni, poznajo red, ki velja za vse enako brez privilegijev, tudi njihovi 'brambovci' so morali utihniti in dati prednost razvoju in napredku.

Kaj pa pri nas? Najbolj rovarijo tisti, ki so se pred 26 leti osamosvajali s figo v žepu.

Znesek, ki gre v sto tisoče evrov letno, dajemo davkoplačevalci tistim privilegiranim za vrednote zato, da eni in isti hodijo na njihove prireditve (beri od golaža na golaž) in s tem podaljšujejo sprtost in sovraštvo med državljani.

Tudi dr. France Bučar ni dovolil, da se obsodi komunizem rekoč: samo preko mojega trupla. On je že vedel, zakaj. Njegovo dveletno delovanje v UDBI ob koncu in po vojni ni bilo tako nedolžno, prav gotovo ni lupil krompirja.

Če je bil takrat, ko je Kokrški odred zverinsko umoril zakonca Hribar z gradu Strmol politkomisar odreda, naj ugotovijo zgodovinarji. Priča, da je to gnusno delanje storil Kokroški odred, je bila ga. Vilma, takrat in po vojni zaposlena v gradu Strmol, prispevek je pred leti izhajal v Gorenjskem glasu.

Prav zaradi rdeče zvezde je bilo po svetu umorjenih in pobitih na milijone in milijone ljudi, zato je skrajni čas, da se obsodi in da gre na smetišče zgodovine. Z njo pa vsi tisti, ki jo še častijo.

Samo v letošnjem letu nas je nesposobna vlada zadolžila za dodatni dve milijardi (beri dva tisoč milijonov), še en dokaz več, da vse to, kar počnejo rdečezvezdniki, ne pelje nikamor. Zadolžili in razprodali nam bodo tako željno lastno državo Slovenijo.

Treba se bo že enkrat za vselej odločiti, ali bomo še kar naprej kot hlapci hodili (beri capljali na mestu) za rdečo zvezdo ali se odločili za normalno pot blaginje in napredka skupaj z narodi Evrope.

Vsi vi, častilci rdeče zvezde, ste zadrti starokopitneži, zavirate normalni razvoj države Slovenije, povzročate državi nepotrebne stroške in ustvarjate napetosti med ljudmi.

Najbolj skrb vzbujajoča (in žalostna) je izjava slavnostnega govornika v Dražgošah, da ne potrebujete sprave.

Joža Meglič-Tič