Meja določena, kaj zdaj?

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 30. junij 2017 / 15:48

Slovenija do včeraj še nikoli ni imela dokončno določene meje. Kako jo bomo uveljavili, je že novo zapleteno vprašanje, saj Hrvaška ne namerava spoštovati odločitve arbitražnega sodišča.

Odločitev arbitražnega sodišča znana

Danes, ko to prebirate, je najbrž večina vsaj površno že seznanjena z odločitvijo arbitražnega sodišča v Haagu glede določitve meje med Slovenijo in Hrvaško, včeraj, ko je ta članek nastajal, pa smo na javno razglasitev sodbe (začela se je ob 14. uri) še čakali. Zato se na tem mestu raje posvetimo temu, kaj so najvišji politiki iz obeh držav in drugi odgovorni povedali o nadaljnjih potezah držav. Stališče Hrvaške je po izbruhu afere Drenik-Sekolec, ko je enostransko odstopila od arbitražnega sporazuma, ker da je nepopravljivo kompromitiran in kontaminiran, ves čas enako. Sodbe arbitražnega sodišča ne nameravajo spoštovati, niti včeraj niso hoteli prevzeti njenega pisnega izvoda, slovensko stran pa pozivajo, da mejni spor znova poskušamo rešiti na bilateralni ravni. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je tako dejala, da ne glede na vsebino odločitve arbitražnega sodišča o meji s Slovenijo ne bodo dovolili njene implementacije, kar se mora sicer v skladu z arbitražnim sporazumom zgoditi v pol leta po izdani sodbi. Slovenski premier Miro Cerar je na drugi strani Kolpe dejal, da se je Slovenija pripravljena pogovarjati s hrvaško stranjo samo o izvršitvi odločbe arbitražnega sodišča, kar pa ne pomeni ponovnih pogajanj o meji. Tako kot že pred njim zunanji minister Karel Erjavec je tudi razložil, da ima slovenska vlada pripravljene različne scenarije v zvezi z odločitvijo arbitražnega sodišča. Slovenija bo namreč odločbo sodišča, ki je dokončna, nanjo pa se ni mogoče pritožiti, spoštovala, ne glede na to, kakšna bo, zagotavljajo slovenske oblasti. Na obeh straneh meje si sicer želijo predvsem treznosti in umirjenega ravnanja, da na mejnem območju ne bi prihajalo do nepotrebnih incidentov. Ti bi sicer predstavljali precejšen izziv slovenskim policistom. »Nekako dopuščamo možnost, da bi lahko prihajalo do posameznih napetosti, ampak jaz iskreno upam, da bo prevladal zdrav razum, hladne glave in da se bomo izognili konfliktom in jih v primeru, da se pojavijo, tudi reševali na neki kultiviran način,« je tako dejal generalni direktor policije Marjan Fank. Določitev poteka meje bo seveda najbolj vplivala na življenje prebivalcev na spornih območjih, ki jim je država že obljubila, da jim bo maksimalno pomagala, da bodo imeli čim več pravic, tudi če bodo po novem morali živeti na drugi strani meje, je bilo rečeno po sestanku tamkajšnjih županov z vlado.

Za referendum in kazenski pregon

Civilna iniciativa Davkoplačevalci se ne damo je v torek v državni zbor vložila več kot 48 tisoč podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o drugem tiru. Ob tem si prizadevajo, da bi bil referendum razpisan na isti dan kot predsedniške volitve, je dejal vodja iniciative Vili Kovačič. Tisti, ki se istemu datumu upirajo, so po njegovih ocenah antidemokrati, saj v demokraciji velja načelo, naj čim več ljudi odloča o čim več stvareh. Za razpis volitev in referenduma na isti dan se zavzemajo tudi v SDS, tudi zaradi nižjih stroškov. O razpisu referenduma bo državni zbor predvidoma odločil v torek na izredni seji, predsednik Milan Brglez pa je že napovedal, da bo referendum predvidoma v septembru, nikakor pa ne hkrati s predsedniškimi volitvami, saj je treba upoštevati roke, ki jih določa zakon. Brglez tudi meni, da sta obe temi, tako drugi tir kot izbira predsednika, za prihodnost Slovenije izjemno pomembni in vsebinsko različni, zato je po njegovem mnenju nujno, da se kampanji ločita in da se volivci lažje posvetijo vsaki temi posebej. Prvi možni rok za izvedbo referenduma je po pojasnilih iz njegovega kabineta sicer 24. september. Vili Kovačič je v torek podal tudi predlog za kazenski pregon premierja Mira Cerarja in vlade, ker naj bi »zavestno, z namenom oškodovanja, z lažnim prikrivanjem dejanskih okoliščin spravila v zmoto in pustila v zmoti slovenske državljane, jih s tem zapeljala, da v škodo svojega ali tujega premoženja opustijo podporo referendumu o drugem tiru«.

Skupni stavkovni odbor

Sindikat državnih organov Slovenije, Sindikat carinikov Slovenije, Sindikat ministrstva za obrambo, Sindikat veterinarjev Slovenije, Sindikat vojske, obrambe in zaščite ter Sindikat pilotov ministrstva za obrambo so se ta teden preoblikovali v skupni stavkovni odbor. Do te odločitve jih je pripeljala vlada, je poudaril izvršni sekretar sindikata Morsa Marjan Lah. »Dala nam je jasen signal, da če želimo doseči pravično povišanje plač, nam preostane zgolj stavka,« je razložil. Sindikati zahtevajo takojšno odpravo anomalij za zaposlene do 26. plačnega razreda in da se plače preostalih pooblaščenih uradnih oseb približajo tistemu, kar je bilo dogovorjeno s policisti.