Umik v senco pred vročino

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / torek, 27. junij 2017 / 17:13

Letošnji junij je na Gorenjskem po povprečni temperaturi zraka za zdaj za okoli dve stopinji Celzija toplejši od dolgoletnega povprečja. Zelo pomembno je, da z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih poletnih temperatur preprečimo škodljive vplive na zdravje ljudi in živali.

Kranj – Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) so povedali, da je bil v merilni zgodovini bistveno, za okoli dve stopinji Celzija, toplejši od letošnjega le junij 2003. Daljše obdobje vročine pa pri ljudeh lahko povzroči različne težave, kot so pregretje telesa, kožni izpuščaji, vročinski krči, vročinska izčrpanost, omedlevica in vročinska kap, opozarja vodja delovne skupine za nalezljive bolezni na kranjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje doc. dr. Irena Grmek Košnik, dr. med. Še zlasti so občutljivi otroci, starejši, bolniki, tisti, ki delajo na prostem ... Zdravnica svetuje več preventivnih ukrepov, najprej umik v senco ali hladnejše prostore. Prostore zračite ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer ter uporabljate senčila, ki odbijajo sončne žarke. Prostor dodatno segrevajo tudi električni aparati, zato jih, ko jih ne potrebujete, izključite iz napeljave. Ohladite se lahko tudi s hladno prho ali hladno kopeljo. Fizično aktivnost na prostem omejite na jutranje in večerne ure, uživajte lahko hrano v manjših obrokih in izberete lahka, ohlapna oblačila.

Pijte tudi, če še niste žejni

Grmek Košnikova je opozorila tudi na zadostno uživanje tekočin: »Ne uživajte pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja, ker te povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Pijte tudi, če še niste žejni. Pri odraslem znašajo potrebe po tekočinah, ki jih zaužijete s pijačami, približno 1,5 litra dnevno, v vročini približno dva litra dnevno, pri telesnem naporu pa še več. O vsebnosti vode v telesu telo sporoča z občutkom žeje ter pogostostjo uriniranja in barvo urina: če greste redko na vodo, urin pa je temnejši, je to pomemben znak, da je treba zaužiti več tekočine. Moram pa opozoriti: če vam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo lahko zaužijete, ali če se zdravite z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), se z zdravnikom posvetujete, koliko tekočine lahko zaužijete v vročem vremenu.« Pri hlajenju telesa pomagajo ventilatorji, prostore učinkovito hladijo tudi klimatske naprave. Eno od pravil je: termostat klime nastavite na temperaturo, od tri do pet stopinj stopinj nižjo, kot je zunanja temperatura, ne pa več kot osem stopinj Celzija. In nikoli ne puščajte nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu!

Pomagajte drugim

V primeru pregretja bolnika umaknite v senco ali hladen prostor. »V primeru vročinske kapi takoj poiščite zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladite. Z zdravnikom se posvetujete tudi, če imate neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo,« je opozorila Grmek Košnikova in dodala, da ne pozabite tudi na zaščito pred soncem s sončnimi očali, pokrivalom, zaščitno kremo ... Sončnim žarkom se ne izpostavljajte med 10. in 16. uro. V vročini se tudi hrana hitreje pokvari, zdravila pa shranjujete na primerni temperaturi skladno z navodili proizvajalca.

Tudi hišnim ljubljenčkom je (pre)vroče

Pri republiški upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so povedali, da je treba žival v primeru toplotnega udara takoj premakniti v zračen prostor ali senco in ohlajati z vodo, žival naj ima glavo dvignjeno. Ko žival ohladite, poiščite najbližjo veterinarsko ambulanto. Znaki toplotnega udara so pospešen in šibak srčni utrip, oteženo dihanje, modrikaste (cianotične) vidne sluznice, povišana telesna temperatura (41–43 °C), drhtenje, krči, opletajoča hoja, nezavest, žal celo pogin. In kako preprečiti zdravstvene težave ob visokih temperaturah? Sveža pitna voda naj bo vedno na voljo. Živali omogočite dostop do sence in hladnejših mest. Nikoli je ne puščajte v zaprtem, parkiranem avtomobilu. Sprehode in druge fizične aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure.

Podpovprečna količina dežja

Od začetka letošnjega vegetacijskega obdobja je povsod po Sloveniji padla podpovprečna količina dežja. Pretoki rek v večjem delu Slovenije so bili majhni in sušni, sušne razmere so z minulimi krajevnimi padavinami na manjših porečjih prehodno izboljšale vodne razmere. Na Kranjsko-Sorškem polju je gladina podzemne vode za zdaj še srednje visoka. ARSO je sicer objavil prvo testno različico dnevnega spletnega biltena Agrometeorološka napoved, ki je dobrodošla novost za kmetovalce, kmetijske svetovalce in tudi za splošno javnost in je s številnimi podatki na voljo za petnajst regij v Sloveniji.