Nujnost dodatnega varčevanja za starost

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / sreda, 28. april 2010 / 06:00

Zadnja, krizna leta so pokazala, da mora biti varčevanje ali zavarovanje za lepšo starost tudi varno. Je tehtanje med varnostjo in donosnostjo privarčevanih sredstev za starost sploh smiselna?

Vlada oziroma ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravlja novo pokojninsko reformo, ki ji sindikati, predvsem zaradi povišanja starostne meje za upokojitev na 65 let, ostro nasprotujejo. Sedanji pokojninski sistem je prek reforme leta 2000 uveljavil tudi t. i. drugi steber, prek katerega lahko zaposleni kolektivno ali individualno varčujejo za lepšo starost. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je bilo oblikovano z namenom vzpostavitve sistema prostovoljnega varčevanja za dodatno pokojninsko rento, ki naj bi vsaj deloma nadomestila izpad dohodka posameznika po upokojitvi.

»V Sloveniji smo od leta 2000 prehodili dolgo razvojno pot dodatnega pokojninskega zavarovanja - od nič do več kot 500 tisoč zavarovancev. V teh desetih letih se je izkazalo, katere rešitve so dobre in katere ne,« pravi avtorica številnih raziskav na temo dodatnega pokojninskega zavarovanja Helena Bešter iz Kapitalske družbe. Ugotavlja več dobrih značilnosti in slabosti dodatnega pokojninskega zavarovanja. Med dobre šteje, da je zavarovanih več kot polovica zaposlenih, da je postalo del slovenske poslovno-finančne infrastrukture in da je v prihrankih za dodatno pokojnino zbranih skoraj dve milijardi evrov. Slabosti dodatnega pokojninskega zavarovanja so povprečno prenizka premija posameznikov in s tem tudi prihranki, izvajalci so zaradi neoptimalnih zakonskih določb med seboj neprimerljivi (enako tudi dosežena donosnost) in še vedno tudi niso določena pravila za izračun dodatnih pokojnin oziroma rent (glede na spol, tablice smrtnosti, obrestna mera, stroški, …).

Nizek donos, a varna naložba

Na splošno velja, da vlagatelje najbolj moti predvsem nizek povprečni donos skladov. Beštrova odgovarja, da so v času najhujše svetovne finančne krize (leta 2008) slovenski pokojninski skladi dosegali bistveno boljše rezultate od pokojninskih skladov v tujini (povprečna donosnost držav OECD leta 2008 je bila -23 odstotkov). »Med strokovnjaki ostaja odprto vprašanje, kaj je glavni cilj dodatnega pokojninskega zavarovanja, ali doseči določeno varnost za starost ali maksimirati dobičke (donosnost) pri naložbah,« pojasnjuje Helena Bešter in nadaljuje: »Če želite dosegati najvišje donose, morate investirati v delnice. Pri PricewaterhouseCoopers so izračunali, da je povprečni zavarovanec v Veliki Britaniji zaradi pretežno delniških naložb pokojninskih skladov v zadnjih desetih letih v povprečju vsako leto izgubil tri odstotke.«

Cilj kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja niso le donosi, ampak nadomestiti vedno nižje obvezne pokojnine, upravljanje skladov pa je izredno netvegano. »Tudi pri sedanjih donosih je to zavarovanje znatno donosnejše od obveznega zavarovanja. V Pokojninski družbi A podpiramo spremembo zakonodaje, ki bi predvsem mlajšim omogočila izbiro bolj tvegane naložbene politike. Seveda pa bi določeno obdobje pred upokojitvijo zavarovanca njegova sredstva avtomatično prenesli med netvegane naložbe,« pojasnjuje.

Miloš Pelcar trdi, da so v preteklih letih dosegali nadpovprečne donose: »Če izključimo krizno leto 2008, je naš sklad letno dosegal skoraj 7,7-odstotni donos po stroških, pred stroški provizij pa več kot devetodstotni donos.« »Donosi pokojninskih zavarovanj so skromni zaradi zajamčene donosnosti, ki se ugotavlja vsak mesec. To preprečuje upravljavcem pokojninskih zavarovanj, da bi večji delež naložb nalagali v finančne naložbe s pričakovanim višjim donosom in večjim nihanjem vrednosti,« pa meni Rihterjeva.

Prenizke premije zavarovancev

»Področje pokojninskih zavarovanj je trenutno predmet mnogih razprav, k čemur je pripomogel tudi predlog novega zakona. Zakonodajne rešitve bi bilo smiselno oblikovati v smeri večje ozaveščenosti in informiranosti zavarovancev, predvsem pa z jasnim prikazom koristi, ki jih od pokojninskega zavarovanja lahko pričakujejo. To pa ni mogoče brez dobrega poznavanja pravic, ki jih posameznik lahko pričakuje iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja,« pravi Katerina Rihter. »Višina dodatka k pokojnini je odvisna tako od višine premij kot obdobja varčevanja. Najnižja dopustna premija (v letu 2010 je to 266,04 evrov na leto) v nobenem primeru ne zadošča. Država bi morala predvsem spodbujati čimprejšnji začetek varčevanja,« razloži Pelcar iz AIII.

Alternativa dodatnemu pokojninskemu zavarovanju (ki edino uživa privilegij davčnih olajšav) je kakršnokoli drugo varčevanje za starost. »Kakšna je optimalna naložbena struktura, ki vam bo v 40 letih, skozi vse gospodarske in finančne krize, prinesla najvišje donose in s tem najvišjo možno pokojnino? Tisti, ki bi znal odgovoriti na to vprašanje, bi prav gotovo dobil Nobelovo nagrado,« pravi Beštrova. »Pri povprečni obvezni pokojnini 550 evrov je tudi 50 evrov dodatne pokojnine kar pomemben dodatek. Cilja skupne pokojnine v višini 70 odstotkov plače pa s to višino premij ne bomo dosegli,« pravijo v PD A.

»Predlagana pokojninska reforma ne deluje pospeševalno do dodatnega pokojninskega zavarovanja, predvsem znižuje pravice iz obveznega zavarovanja. Menimo, da bi morale biti obe aktivnosti sosledne in usklajene, saj že sedanje pokojnine mejijo na komaj sprejemljive,« pravijo v Pokojninski družbi A. Z novo pokojninsko reformo tudi v AIII VPS pričakujejo večji poudarek individualnim zavarovanjem, tako v drugem kot tretjem stebru: »Menimo pa, da se morajo vpeljati mehanizmi, ki bi varčevalce z približevanjem upokojitve silili k selitvi privarčevanih sredstev k varnejšim oblikam varčevanja, to so skladi z zajamčenim donosom. Dogajanje na kapitalskih trgih v zadnjih dveh letih bi moralo dovolj veliko opozorilo.«