Vrba žalujka je ena izmed mnogih vrst vrbe.

Protibolečinska vrbova skorja

V začetku 19. stoletja so znanstveniki iz vrbovega lubja izolirali salicin, predstopnjo salicilne kisline, ki je v čisti obliki osnova za izdelavo aspirina. Ali tudi vi v tem hipu razmišljate, da bi bilo morebiti včasih bolj modro kot po tableti aspirina, seči po čaju iz vrbove skorje?

Pomlad ni le čas za nabiranje prvega zelenja, rožic in korenin, pač pa lahko v tem času olupimo tudi nekaj skorje z dreves, kot sta topol in vrba. Olupimo jo z malih, mladih vej, saj bomo tako v naravi naredili najmanj škode. Spomladi se skorja dobro lušči in je v najboljši formi, da jo naberemo za zdravilno uporabo. Seveda jo moramo dobro posušiti, zdrobiti in hraniti v dobro zaprtih temnih kozarcih.

Bilo naj bi jih kar tristo

Čeprav naj bi poznali kar okrog tristo vrst vrbe, se pri nas najpogosteje pojavljajo bela vrba (Salix alba), rdeča vrba (Salix purpurea), iva (Salix caprea), krhlica (Salix fragilis), beka (Salix viminalis) in vrba žalujka (Salix babylonica). Zdravilni učinki vrb naj bi bili približno enaki, vse tudi vsebujejo salicin.

Namesto tablete aspirina

Odkar poznamo aspirin, le redko kdo še pomisli na uporabo vrbove skorje. A s slednjo so bolečine in številne druge zdravstvene težave, ki jih danes odpravljamo z aspirinom, uspešno odpravljali tako v starem, srednjem kot v novem veku. Najprej so s pomočjo vrbove skorje pospeševali celjenje ran, kmalu pa so odkrili, da učinkovito omili bolečine. Srednjeveškemu človeku je zmleta skorja rabila kot eno najbolj učinkovitih zdravil pri vročičnih in revmatičnih obolenjih. Dr. Katja Galle-Toplak v Zdravilnih rastlinah na Slovenskem razmišlja, da bi bilo še danes koristno, če bi vrbovo skorjo veliko več uporabljali kot dodatno terapijo pri revmatičnih obolenjih. Tako bi po eni strani zmanjšali nezaželene učinke, ki jih imajo sintetična zdravila, po drugi pa bi se bolj zavedali, da svoje težave lahko blažimo z rastlinskimi pripravki. S čaji iz vrbove skorje bi lahko zdravili vse tisto, kar zdravimo z aspirinom: glavobol, zobobol, bolečine v sklepih … Ker v skorji vrbe ni prostih kislin, so njeni pripravki občutno manj dražeči za želodec kot sintetična acetilsalicilna kislina oz. aspirin.

Ne sme manjkati v domači lekarni revmatikov

Za vrbovo lubje na splošno velja, da deluje protirevmatično, protivnetno in razkuževalno. Čaj iz vrbovega lubja zdravi vnetja, znižuje vročino, odpravlja otekline in blaži bolečine, hkrati pa pospešuje potenje in odstranjuje vodo. Kot dodatno zdravilo ga uporabimo pri vseh vročičnih in gripoznih boleznih, povezanih z glavobolom in bolečinami v sklepih. Izjemno ugoden vpliv ima pri revmatikih in bolnikih s protinom, ki naj ga uživajo v obliki kure. Pri sklepnem in mišičnem revmatizmu uporabljajmo tudi vrbove kopeli, obloge in mazila.

Pripravimo čaj iz lubja

Za tiste, ki še nimajo izkušenj s pripravo čaja iz vrbove ali kakšne druge skorje, kratek napotek: eno žličko drobno zdrobljene skorje za eno do dve uri namočimo v hladno vodo, nato pa segrejemo do vretja. Na dan po požirkih pijemo po dve skodelici čaja.

Nekaj Ašičevih nasvetov

Simon Ašič je nesrečnikom, ki se ubadajo s prhljajem, svetoval, naj si lase umivajo s prevretkom iz vrbovega lubja in listov. Bela nadloga naj bi bila kmalu preteklost. Kopel iz lubja naj si privoščijo dekleta in ženske, ki jim preglavice povzroča beli tok ali neredna menstruacija. Kdor ima stalno potne noge, naj jih namaka v izvlečku iz vrbovega lubja. Izvleček iz vrbovih mačic pa naj bi koristil nespečnim, slabotnim in ljudem, ki so spolno prerazdraženi.

Previdnost ne bo odveč

Pri uporabi vrbe je potrebno biti pazljiv. Preveliki odmerki lahko povzročijo želodčne težave in drisko. Pri navedeni uporabi pa nezaželenih učinkov ni pričakovati. Njenim pripravkom naj se izogibajo ljudje, ki so alergični na aspirin, in nosečnice.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 19. junij 2012 / 07:00

Na kranjskih šolah kar 113 odličnjakov

Kranj - V iztekajočem se šolskem letu je devet kranjskih osnovnih šol obiskovalo 4548 učencev, od tega 469 devetošolcev. S skupno povprečno oceno nad 4,5 jih je šolanje zaključil...

Objavljeno na isti dan


Kronika / četrtek, 13. junij 2013 / 16:31

Banko preslepil za štiri milijone

Odgovorna oseba propadle tiskarske družbe, domnevno Boštjan Nagode, naj bi za več milijonov evrov preslepil eno od bank na Gorenjskem (menda Gorenjsko banko).

Gorenjska / četrtek, 13. junij 2013 / 16:31

Pripravljeni na pašno sezono

Na Krvavcu so v soboto organizirali že 9. akcijo pobiranja kamenja, ki je potekala pod okriljem RTC Krvavec in pašnih skupnosti Jezerca in Kriška planina. Približno sto udeležencev je pobralo okoli tr...

Nasveti / četrtek, 13. junij 2013 / 16:22

Detelja z vonjem po medu (3)

Zadnje tedne smo se zagnano vrgli v deteljo – najprej v črno, nato v »tarumeno« oz. ranjak, končno pa se lotimo še detelje, ki v posušeni obliki prav prijetno diši po medu. Zaradi omenjene lastnosti s...

Rekreacija / četrtek, 13. junij 2013 / 16:16

Ni šlo samo za tekmovanje

Prvi Triatlon Karavanke je uspel! Vreme, ki je letošnjo pomlad največji sovražnik organizatorjev prireditev na prostem, se je vzdržalo padavin.

Škofja Loka / četrtek, 13. junij 2013 / 16:09

Visok jubilej šolstva v Retečah

V Retečah so pretekli četrtek pripravili sklepno prireditev ob 120-letnici šolstva v tem kraju, ki so jo povezali s 50-letnico OŠ Cvetka Golarja, katere del je tudi šola v Retečah.