Turška slikarja Baki Bodur in Hakan Esmer ob enem od številnih del, ki te dni nastajajo v ateljeju v stolpu Loškega gradu / Foto: Igor Kavčič

Slike živopisne kot pisana Loka

V Škofji Loki ustvarjata turška slikarja Hakan Esmer in Baki Bodur. Mesto in okolica jima dajeta obilo navdiha za slikanje. Drugo leto sledi še razstava.

Slikarja Hakan Esmer in Baki Bodur prihajata iz Turčije. Iz univerzitetnega mesta Eskisehir, ki leži med Ankaro in Carigradom. Skozi mesto teče reka Porsuk, za študentsko središče pa ga delata dve univerzi, bolj znana je zagotovo Anadolu University. Poleg poveljstva zračnih sil zveze Nato v Turčiji pa Eskisehir svojo humanistično podobo kaže v številnih javnih plastikah in umetniških skulpturah v mestu. »Mesto ni ravno veliko, saj ima neuradno samo milijon prebivalcev,« sta skromna Hakan in Baki, ko za majhno označita številko, ki pomeni pol Slovenije.

Slikarja v Škofji Loki ne gostujeta naključno, saj gre za načrtovano sodelovanje med Loškim muzejem in galerijo Güler Sanat iz Ankare. »Pred letom je padla ideja o rezidenčni izmenjavi likovnih umetnikov. Mi smo se na podlagi katalogov z deli desetih različnih avtorjev odločili za Hakana Esmerja in Bakija Bodurja, v Turčijo pa je odšel naš slikar Peter Gaber, član Združenja umetnikov Škofja Loka,« pojasnjuje umetnostni zgodovinar Boštjan Soklič iz Loškega muzeja. Turška slikarja sta v Loko prišla 21. maja in bosta tu ustvarjala petdeset dni do desetega julija.

Petinštiridesetletni Hakan in petindvajsetletni Baki sodelujeta v različnih likovnih projektih in aktivnostih, odkar je v prvem letu študija na univerzi prvi bil profesor drugega. Hakan Esmer je bil 18 let asistent na Anadolu Unversity. »Pri nas profesorji samo še predavajo, ustvarjajo pa skorajda ne več. Zato sem odločil stopiti na pot svobodnega umetnika, saj želim predvsem ustvarjati,« pove Hakan Esmer, medtem ko je mlajši Baki Bodur še na začetku svoje umetniške poti. Tokrat impresije Škofje Loke in okolice ter tudi nekaterih drugih gorenjskih krajev in mest na platno beleži Hakan, medtem ko je Baki v vlogi njegovega pomočnika.

Umetnika sta nastanjena v starem delu mesta, ustvarjata pa v ateljeju v grajskem okroglem stolpu. Hakan je povedal, da je v nastajanju 17 platen različnih formatov. »Slike nastajajo na zelo kompleksen način,« pojasnjuje njegov slikarski kolega. »Najprej na platno naneseva šest plasti različnih akrilnih barv. Ko je prva faza končana, sledi slikanje realističnih motivov, gre predvsem za podobe mesta, za stavbno arhitekturo pa tudi okoliške pokrajine. Pri tem uporabljava oljne barve. Ob posameznih detajlih odpirava spodnje nanose barv, da bi s tem lahko tudi poudarila motiv, ki ga želiva poudariti.« Hakan je navdušen nad mestom, predvsem je očaran nad številnimi strehami, ki nekako izstopajo ob pogledu z gradu na mesto. Zanimiva mu je tudi podoba mesta v geometrijskem smislu, impresionira pa ga tudi pokrajina.

Barvna paleta je na slikah zelo bogata, Škofjeločane pa bo zagotovo ogrela tudi prepoznavna motivika. »Gre za zelo zanimivo kombinacijo barvne abstrakcije z realističnimi elementi, pri čemer avtor veliko pozornosti namenja detajlom in hkrati tudi teksturi na platnu. Prepričljive so tudi kompozicije. Vidi se, da gre pri obeh za odlična risarja,« poudarja Boštjan Soklič iz Loškega muzeja. Poleg del na platnu sta oba izrisala tudi množico skic in risb na papirju. »Vsak dan želim narediti kakšen motiv iz Škofje Loke,« dodaja Hakan Esmer in pove, da bo razstavo slik, ki jo bodo odprli v prihodnjem letu, najbrž naslovil kar Loka-motivs.

Turška slikarja sta tudi sicer navdušena nad Škofjo Loko in drugimi gorenjskimi mesti, Kranjem, Bledom, Bohinjem, kamor ju je popeljal Soklič. »Ljudje, s katerimi imava kontakt, so zelo prijazni do naju, vseskozi naju sprašujejo, ali imava vse na voljo, ali še kaj potrebujeva,« razloži Baki Bodur; da je tudi hrana odlična, a imata v načrtu poskusiti še nekaj značilnih slovenskih jedi. Kot pravi Boštjan, ju mora peljati na štruklje. »Tovrstno sodelovanje med umetniki iz različnih okolij in držav je dobrodošlo. Mi lahko vidimo, kakšne so umetniške prakse v Turčiji, oni spoznavajo naše. Med njima in lokalnimi umetniki vzpostavlja tudi pozitivna interakcija. Naši avtorji so ju obiskali v ateljeju, onadva pa sta bila na likovni koloniji Združenja umetnikov Škofja Loka v Šubičevi hiši v Poljanah,« dodaja Soklič. Kot sta še dejala turška umetnika, se v Škofji Loki počutita odlično – in take občutke bosta ponesla tudi s seboj domov v Turčijo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / / 07:00

Josta

Josta je mlada sadna vrsta, po 40 letih preizkušanja na poljih inštituta v Nemčiji se je odpravila na pot po Evropi, kjer je sedaj že zelo razširjena med ljubiteljskimi gojitelji.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...