Slike živopisne kot pisana Loka

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 26. junij 2017 / 16:31

V Škofji Loki ustvarjata turška slikarja Hakan Esmer in Baki Bodur. Mesto in okolica jima dajeta obilo navdiha za slikanje. Drugo leto sledi še razstava.

Slikarja Hakan Esmer in Baki Bodur prihajata iz Turčije. Iz univerzitetnega mesta Eskisehir, ki leži med Ankaro in Carigradom. Skozi mesto teče reka Porsuk, za študentsko središče pa ga delata dve univerzi, bolj znana je zagotovo Anadolu University. Poleg poveljstva zračnih sil zveze Nato v Turčiji pa Eskisehir svojo humanistično podobo kaže v številnih javnih plastikah in umetniških skulpturah v mestu. »Mesto ni ravno veliko, saj ima neuradno samo milijon prebivalcev,« sta skromna Hakan in Baki, ko za majhno označita številko, ki pomeni pol Slovenije.

Slikarja v Škofji Loki ne gostujeta naključno, saj gre za načrtovano sodelovanje med Loškim muzejem in galerijo Güler Sanat iz Ankare. »Pred letom je padla ideja o rezidenčni izmenjavi likovnih umetnikov. Mi smo se na podlagi katalogov z deli desetih različnih avtorjev odločili za Hakana Esmerja in Bakija Bodurja, v Turčijo pa je odšel naš slikar Peter Gaber, član Združenja umetnikov Škofja Loka,« pojasnjuje umetnostni zgodovinar Boštjan Soklič iz Loškega muzeja. Turška slikarja sta v Loko prišla 21. maja in bosta tu ustvarjala petdeset dni do desetega julija.

Petinštiridesetletni Hakan in petindvajsetletni Baki sodelujeta v različnih likovnih projektih in aktivnostih, odkar je v prvem letu študija na univerzi prvi bil profesor drugega. Hakan Esmer je bil 18 let asistent na Anadolu Unversity. »Pri nas profesorji samo še predavajo, ustvarjajo pa skorajda ne več. Zato sem odločil stopiti na pot svobodnega umetnika, saj želim predvsem ustvarjati,« pove Hakan Esmer, medtem ko je mlajši Baki Bodur še na začetku svoje umetniške poti. Tokrat impresije Škofje Loke in okolice ter tudi nekaterih drugih gorenjskih krajev in mest na platno beleži Hakan, medtem ko je Baki v vlogi njegovega pomočnika.

Umetnika sta nastanjena v starem delu mesta, ustvarjata pa v ateljeju v grajskem okroglem stolpu. Hakan je povedal, da je v nastajanju 17 platen različnih formatov. »Slike nastajajo na zelo kompleksen način,« pojasnjuje njegov slikarski kolega. »Najprej na platno naneseva šest plasti različnih akrilnih barv. Ko je prva faza končana, sledi slikanje realističnih motivov, gre predvsem za podobe mesta, za stavbno arhitekturo pa tudi okoliške pokrajine. Pri tem uporabljava oljne barve. Ob posameznih detajlih odpirava spodnje nanose barv, da bi s tem lahko tudi poudarila motiv, ki ga želiva poudariti.« Hakan je navdušen nad mestom, predvsem je očaran nad številnimi strehami, ki nekako izstopajo ob pogledu z gradu na mesto. Zanimiva mu je tudi podoba mesta v geometrijskem smislu, impresionira pa ga tudi pokrajina.

Barvna paleta je na slikah zelo bogata, Škofjeločane pa bo zagotovo ogrela tudi prepoznavna motivika. »Gre za zelo zanimivo kombinacijo barvne abstrakcije z realističnimi elementi, pri čemer avtor veliko pozornosti namenja detajlom in hkrati tudi teksturi na platnu. Prepričljive so tudi kompozicije. Vidi se, da gre pri obeh za odlična risarja,« poudarja Boštjan Soklič iz Loškega muzeja. Poleg del na platnu sta oba izrisala tudi množico skic in risb na papirju. »Vsak dan želim narediti kakšen motiv iz Škofje Loke,« dodaja Hakan Esmer in pove, da bo razstavo slik, ki jo bodo odprli v prihodnjem letu, najbrž naslovil kar Loka-motivs.

Turška slikarja sta tudi sicer navdušena nad Škofjo Loko in drugimi gorenjskimi mesti, Kranjem, Bledom, Bohinjem, kamor ju je popeljal Soklič. »Ljudje, s katerimi imava kontakt, so zelo prijazni do naju, vseskozi naju sprašujejo, ali imava vse na voljo, ali še kaj potrebujeva,« razloži Baki Bodur; da je tudi hrana odlična, a imata v načrtu poskusiti še nekaj značilnih slovenskih jedi. Kot pravi Boštjan, ju mora peljati na štruklje. »Tovrstno sodelovanje med umetniki iz različnih okolij in držav je dobrodošlo. Mi lahko vidimo, kakšne so umetniške prakse v Turčiji, oni spoznavajo naše. Med njima in lokalnimi umetniki vzpostavlja tudi pozitivna interakcija. Naši avtorji so ju obiskali v ateljeju, onadva pa sta bila na likovni koloniji Združenja umetnikov Škofja Loka v Šubičevi hiši v Poljanah,« dodaja Soklič. Kot sta še dejala turška umetnika, se v Škofji Loki počutita odlično – in take občutke bosta ponesla tudi s seboj domov v Turčijo.