Aleš Nose, Domobranci, zdravo – Bog daj, Modrijan, Ljubljana, 2017, 464 strani

Domobranci, zdravo – Bog daj

»Slovenski domobranci so prvoboritelji svojega naroda. To je velika čast in zgodovinsko poslanstvo, ki dela iz domobrancev najboljše slovenske sinove. Ta najvišja čast in to poslanstvo zahteva od domobrancev izpolnitev mnogih dolžnosti, ki se jih morajo ob vsaki priložnosti zavedati in jih vestno izpolnjevati v zavesti, da s tem vršijo najvišjo nalogo in najveličastnejšo delo v službi Bogu, narodu in domovini. Ta služba jim daje tudi pravice najboljših Slovencev, toda biti morajo zanjo v resnici duhovno in telesno pripravljeni. / 1. Domobranec, bodi etično prekaljen Slovenec! Komunistom je uspelo slovenskemu narodu napraviti toliko zla in prav zaradi tega, ker so z dolgoletnimi materialističnimi nauki pokvarjanja izgnali iz naših ljudi strah božji, čut za moralo, človečnost in poštenje. Tako so porušili vse vrednote, ki si jih je tekom stoletij svoje težke zgodovine priboril naš človek prav zaradi svojega etično visoko stoječega, nacionalnega krščanskega bistva. Iz našega dobrega človeka, ki je v vsej svoji zgodovini užival spoštovanje in se tako obdržal prav zaradi svoje notranje plemenitosti in dobrote, so komunisti z načrtnim pokvarjanjem naredili zver, sposobno za brezobzirno, noro divjanje in nasilstvo današnje komunistične revolucije, ki naši nacionalni bodočnosti ne more prav nič koristiti, temveč nasprotno naš narod tira od izgube do izgube naravnost v prepad, če se vsi ne zberemo in z združenimi močmi storimo vse, da vrtoglavi tek svoje usode še o pravem času zadržimo in potem z novimi, boljšimi ljudmi uredimo novi, boljši svet pravice, socialnega reda, bratske ljubezni in nacionalne bodočnosti. Naše delo torej ni samo zunanja borba proti komunizmu. Kakor je domobranec z orožjem zaustavil komunistično nasilje, tako mora biti domobranec svojemu narodu prvi kažipot nazaj k Bogu, nravnosti, človečnosti, pravičnosti, poštenju, časti in plemenitosti.« (Str. 190–191)

Gornji odlomek je iz knjižice Deset zapovedi za slovenske domobrance, ki jo je napisal divizijski general Leon Rupnik, »prezident in generalni inšpektor slovenskega domobranstva«, izšla je na 16 straneh decembra 1944. Navajamo le uvod in prvo zapoved, drugih devet lahko preberete v knjigi Aleša Noseta. Prvič je izšla leta 2008, zdaj smo dobili drugo, prenovljeno in dopolnjeno izdajo. Njen vsebinski obseg natančneje opredeli podnaslov: Protikomunistične enote na Slovenskem 1942–1945. V knjigi je na straneh 283–312 tudi poglavje Gorenjski domobranci … Celovit in slikovit prikaz.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / torek, 2. avgust 2022 / 22:23

Kranfest 2022

Letošnji Kranfest je trajal dva dneva. Ponudil je veliko glasbene, gledališke, modne in kulinarične zabave za različne generacije. Deževna vremenska napoved obiskovalcev ni odgnala.

Objavljeno na isti dan


Kultura / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Most med srednjeveškimi mesti

Škofja Loka - Na rojstni dan slovenskega pesnika Franceta Prešerna so v Škofji Loki odprli razstavo, ki ima več kot le umetniški pomen. V mali razstavni galeriji občine svoje ris...

Zanimivosti / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Muslimani praznujejo bajram

Muslimani, živeči v Sloveniji, v ponedeljek, 8. decembra, praznujejo enega od svojih največjih praznikov - kurbanski ali hadžijski bajram.

Splošno / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Glikemični indeks ne pomaga samo sladkornim bolnikom

Ena od prvih nalog, ki jih pred bolnike z na novo diagnosticirano sladkorno boleznijo tipa 2 običajno postavi zdravnik, je zmanjšanje telesne teže.

Kranj / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Stražiški kulturni teden

V Stražišču je minuli teden potekal kulturni teden.

Šenčur / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Zemlje za 3500 gradbenih parcel

V občini Šenčur je kar 176 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč oziroma za več kot 3500 minimalnih gradbenih parcel.