Josipina Hočevar – mecenka iz Radovljice

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (94)

Pravijo, da so bili slovenski politiki v zadregi, ko so iskali Slovenko, ki bi si zaslužila svojo podobo na največ vrednem slovenskem tolarju. Slikarka Ivana Kobilca, gospa s pettisočaka, je vsekakor zaslužila to priznanje, vendar smo imeli Slovenci med predniki veliko žensk, ki so še vedno vredne vsega spoštovanja. Med njimi je tudi mecenka Josipina Hočevar, ki se je rodila 6. aprila 1824 v Radovljici v družini Mulej, po domače Sodarjevim, v hišni številki Predmesto 26, danes na Linhartovem trgu 8. Mulejevi so imeli lasti gostilno, tovarno sukna in veliko posestvo.

Josipina je velik del otroštva preživela pri starih starših v Stražišču pri Kranju, kjer je začela obiskovati šolo. Z dvanajstimi leti je odšla na šolanje k uršulinkam v Škofjo Loko. Josipini so privzgojile varčnost, skromnost in ljubezen do trdega dela. Ko je bila stara 18 let, se je poročila s 14 let starejšim dacarjem Martinom Hočevarjem. Zakonca sta se kmalu preselila v Krško, kjer sta maja 1843 odprla gostilno. Josipini so pomagale sposobnosti, pridobljene pri pomoči v gostilni staršev. V letih od 1860 do 1862 sta z možem v Gradcu prenavljala Hotel zur Stadt Triest. Hotel je bil sicer uspešen, a Hočevarjeva sta se vrnila v Krško. Tam je Martin, nadarjen poslovnež, denar služil s trgovanjem z vinom, vinogradi in gradbeništvom. Z ženo sta opravljala tudi poštno službo. Kmalu sta obogatela.

Svojih otrok nista imela. Denarja nista zapravljala za razkošje, ampak sta ga razdajala drugim. Josipina je z darovi oskrbovala šole v Krškem. Denar je namenjala tudi hiralnicam in sirotišnicam. Od leta 1855 do 1875 je financirala zasebno dekliško šolo v Krškem. To je bilo v času, ko so bila dekleta še brez pravice do rednega šolanja. S sestro Marijo Dralka sta Radovljici darovali hišo za učitelje, pripravila pa je tudi sklad za podporo radovljiškim učencem. Ti dejanji sta ji prinesli naziv častne meščanke mesta Radovljica. Za služkinje je v Ljubljani ustanovila zavod Josephinum.

Josipinin mož Martin Hočevar je umrl aprila 1886. Kot bogata dedinja je nadaljevala z dobrodelnim delovanjem. Leta 1891 je darovala denar za novo cerkev sv. Križa na krškem pokopališču. Denarno je podprla daljnega sorodnika Ivana Zajca, ki je lahko odšel na študij kiparstva. Denar je namenila še za bolnišnico v Krškem in za gradnjo vodovoda v Radovljici. Umrla je leta 1911. Največ zapuščine je pripadlo njenemu nečaku Karlu Muleju. V skladu Martina in Josipine Hočevar za študente so podelili 15 štipendij, delež njene dediščine so prejele zdravstvene ustanove, ženska društva in tudi služabniki.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kamniku se je 5. 4. 1689 rodil duhovnik, knjižničar, pisatelj, redovnik, teolog Žiga (Sigismund, Jurij Friderik) Škerpin. Velja za ustanovitelja ljubljanske frančiškanske knjižnice.

Na gradu Krumperk pri Domžalah se je 5. 4. 1908 rodil baron, plemič, kamniški župan Hermann Rechbach. Med okupacijo je bil župan Kamnika. Zaradi sodelovanja z okupatorjem je bil obsojen na smrt. Zaradi protestov Kamničanov so mu kazen znižali na dvajset let zapora.

V Dolenjih Lazih se je 5. 4. 1916 rodila redovnica, strokovna učiteljica Marija Ilc, znana kot sestra Vendelina. Od leta 1987 je živela na Brezjah. Sama ali s sodelavkami je izdala več knjig kuharskih receptov.