Povezanost v zbornici ostaja

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 13. april 2007 / 06:00

Upravni odbor Območne zbornice za Gorenjsko je ugotovil, da je članstvo odpovedala le petina nekdanjih članov, kar postavlja gorenjsko zbornico po članstvu na tretje mesto v državi.

Kranj – V sredo se je na razširjeni seji v prostorih Iskratela sestal upravni odbor Območne zbornice za Gorenjsko Gospodarske zbornice Slovenije in obravnaval, lahko bi rekli, tri aktualne strateške dokumente: Belo knjigo slovenskega gospodarstva, Zeleno knjigo in Regionalni razvojni program Gorenjske za obdobje 2007– 2013 s poudarkom na podjetniških projektih. Kljub pomembnosti naštetih gradiv pa je bila zelo aktualna tudi informacija o članstvu v območni zbornici, saj se bliža čas, ko se bo morala reorganizirati po novem zakonu o gospodarskih zbornicah, ki odpravlja obvezno članstvo v gospodarskih zbornicah.

Izgubili le petino članov

Poročilo direktorice območne zbornice Jadranke Švarc je bilo ohrabrujoče: po dosedanjih podatkih je članstvo v območni zbornici z izstopom prekinilo tisoč dosedanjih članov, kar predstavlja približno eno petino, tako da ima ta zbornica trenutno 3.920 članov in je po številu tretja (za Ljubljano in Mariborom) v državi. Kako se bo območna zbornica organizirala v prihodnje, je po mnenju Švarčeve še prezgodaj odločati, saj je to odvisno tudi od nadaljnje 'konsolidacije' članstva in finančnih posledic tega, možnosti pa sta dve: da območna zbornica ostane znotraj GZS ali pa se odloči za samostojnost, torej pravno subjektiviteto. Informacije kažejo, da so se številne območne zbornice po državi odločile za slednjo možnost, kar pomeni, da bo GZS ostala zveza zbornic. Direktorica Jadranka Švarc je tudi povedala, da so v službi območne zbornice za Gorenjsko poleg nje zaposlene še tri delavke in da kar 70 odstotkov prihodka ustvarijo z dejavnostjo in le 30 odstotkov predstavlja članarina. Bliža se čas volitev, zato je pomembno, da Gorenjci pripravimo predloge kandidatov za funkcije v GZS in članstvo v novem upravnem odboru območne zbornice. Ta naj bi imel poslej 15 članov: 5 iz malih, 2 iz srednjih in 7 iz velikih podjetij, član pa bo tudi direktor.

Bela knjiga, Zelena knjiga

Sicer pa je bila sredina seja upravnega odbora območne zbornice mišljena kot del široke javne razprave v zborničnem sistemu o Beli knjigi – zbiru predlogov in zahtev slovenskega gospodarstva za izboljšanje pogojev poslovanja in večjo konkurenčnost. Dokument je predstavil mag. Marjan Širaj, vodja projekta pri GZS, ki je poudaril, da bo to stalna oblika dela v GZS. V razpravi je bilo opozorjeno na škodljivost odprave davčnih olajšav za investicije, potrebo po nadaljnjem zmanjševanju davčnih obremenitev, na togo zakonodajo pri premeščanju in medpodjetniškem posojanju delavcev, na neživljenjske davčne rešitve pri delavcih, ki delajo v tujini, pa tudi na nerazumljivo okorno delovanje naših diplomatskih služb, zlasti pri izdajanju viz, kar ovira poslovno sodelovanje s tujci.

Manj pripomb so imeli v sredo prisotni ob predstavitvi Zelene knjige, ki jo je predstavila vodja projekta Mateja Tilia, kar je razumljivo ob dejstvu, da projekt še ni objavljen. Razložila je, da pripravljajo priročnik o poslovanju malih in srednjih podjetij s tremi deli: o splošnih pogojih poslovanja, posebnih pogojih v izbranih dejavnostih ter o mednarodnem poslovanju, pri čemer vsako od poglavij vsebuje najpogostejša vprašanja, odgovore nanje, kontakte, splošne povezave in vzorčne obrazce. Tiskana verzija naj bi v obliki zbirke v fasciklu izšla v enem mesecu, bolj uporabna pa naj bi bila elektronska verzija na CD-ju oziroma na spletu. Ker smo država nenehnih sprememb, bo ta priročnik uporaben samo, če se bo resnično sproti aktualiziral, so menili razpravljalci.

Gorenjski manjkajo projekti

Precej zanimanja je bil deležen in pohvalo za slikovito predstavitev pa je dobil direktor BSC Kranj – Regionalne razvojne agencije za Gorenjsko Bogomir Filipič, ki je predstavil Regionalni razvojni program Gorenjske za obdobje 2007–2013. Razložil je organiziranost, ki temelji na zakonu o regionalnem razvoju in sam program s številnimi zanimivimi projekti, pri katerega pripravi je po njegovih besedah sodelovalo nad 130 ljudi. Zaključil je s slikami nekaterih maket, ki ilustrirajo morebitno uresničitev naštetih projektov. Kot največjo pomanjkljivost in nevarnost pa je omenil nepripravljenost teh projektov za kandidaturo za precejšnja evropska sredstva, zato se utegne ponoviti, da Gorenjska razpoložljivih sredstev ne bi izkoristila. V preteklem obdobju se je to že zgodilo in sredstva so izkoristili v celjski regiji. Jeseniški župan Tomaž T. Mencinger je ob tem opozoril na najbolj žgoč problem Gorenjske, na ravnanje z odpadki, pri čemer so po skoraj desetletju dogovarjanj še vedno na samem začetku.