Obnovljeno Smrtnikovo slopno znamenje

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Jezersko / petek, 29. december 2023 / 16:40

Jezerjani znamenje poznajo tudi pod imenom Kovkova kapelca oziroma še pogosteje Marošk znamne.

Jezersko – Občina Jezersko v proračunski postavki Ohranjanje kulturne dediščine namenja sredstva za sofinanciranje projektov na področju kulturne dediščine. Projekte nato uresničijo s pomočjo javnega razpisa. Letos so financirali obnovo Smrtnikovega slopnega znamenja. Jezerjani znamenje poznajo tudi pod imenom Kovkova kapelca oziroma še pogosteje Marošk znamne. Ime izhaja iz preteklosti in je povezano z izrazom Kovkov marof. Zgodovina znamenja in tudi posesti oziroma Kovkove kmetije, ki je bila včasih na Kovkovem marofu, je zelo zanimiva. Znamenje pa sicer stoji na poti med Kovkovo in Rezmanovo kmetijo.

Znamenje naj bi po nekaterih podatkih datiralo v 18. stoletje, po drugih v 14. stoletje. »Po tem bi se lahko sklepalo, da spada v čas turških vpadov. Še odkrivajo, ali je to res,« pove lastnik znamenja Janez Smrtnik. Sam se iz otroštva spominja slike turškega vojaka. »Z desno roko je držal konico sablje. Strokovnjaki pa so odkrili, da je v levi roki imel ščit. Freska naj bi predstavljala zaobljubo, da Turkov ne bo več v naše kraje. Domnevajo, da bi bil na levem delu fasade lahko naslikan okostnjak, prekrižan, kot znamenje zavračanja kuge in smrti, ki jo ta prinaša, kar kaže na možnost kužnega znamenja. Kaj je naslikano na sprednji strani nad polkrožno nišo, še ni dorečeno. V polkrožni niši pa je prikazano križanje s tremi podobami: Kristusom križanim, Marijo in Janezom,« pripoveduje. Zanimivo pa se mu zdi, da je že pokojni avtor Jezerskih štorij Andrej Karničar zapisal legendo o Kovkovem janičarju, fantu, ki naj bi ga Turki odpeljali s seboj, ga izurili za janičarja in se je potem z vpadi vračal v te kraje ter nekoč spoznal, da je bil tod doma.

Smrtnik se spominja tudi, kako so znamenje prvič, pred dobrimi tridesetimi leti, nekako rešili propada. Takrat je pel pri Moškem pevskem zboru Kranj. Pevci so naredili akcijo in našli zasilno rešitev, da se znamenje ni podrlo. »Letos pa smo znamenje tudi s pomočjo občinskih sredstev temeljito obnovili. Reševanja smo se lotili po segmentih,« nadaljuje. Smrtnikovo znamenje je tako dobilo novo streho (rezane macesnove skodle), sledilo je podbetoniranje temeljev v armiranem betonu, izdelava podnožnega betona in drenaže s cevjo za odvodnavanje zaledne vode, tla so tlakovali z materialom iz okolice, za znamenjem postavili škarpo. Ograjo pa je znamenje dobilo zato, ker stoji na pašniku. Smrtnik pove, da je neverjetno, kako rade ob tem znamenju počivajo živali, pa naj gre za ovce ali govedo. Nasmehne se, da je bilo vedno videti, kot da bi bile pri maši.

Projekt obnove znamenja je tako rekoč zaključen, čaka ga še restavratorski del, za katerega pa je načrt tudi že izdelan.