Dimnikarji so predragi

Še ena zgodba o nezadovoljstvu z dimnikarskimi storitvami in cenami.

Kranj - »Pozno jeseni 2006 je na moj dom prišel dimnikar, ki se je z ometanjem peči na trda goriva in olje zamudil približno pol ure. Za opravljeno delo je izstavil račun v višini 8.190 nekdanjih slovenskih tolarjev in izdal potrdilo o rednem letnem pregledu. Specifikacije o tem, kaj vse je pregledal, na tem potrdilu ni bilo! Februarja letos sem dobil obvestilo, da bo dimnikar prišel izvajati meritve emisij dimnih plinov, cena za storitev je bila že napisana na obvestilu: 23,66 evra (5.670 tolarjev). Dimnikar je delal samo dvajset minut, zato se s ceno ne morem strinjati! Na obvestilu je še pisalo: »Če menite, da rezultati meritev ne bodo ustrezali, vam priporočamo, da pred izvedbo meritev naredite servis gorilnika.« Ampak tudi to stane in zares me zanima, zakaj potem sploh še potrebujem dimnikarja?!« se huduje Kranjčan Marijan Hafner in dodaja: »Zadnji čas je, da ustrezni občinski ali državni organi to področje uredijo, saj se med ljudmi širi nezadovoljstvo.«

Dimnikarsko službo v Mestni občini Kranj na podlagi pogodbe z občino, ki velja do podelitve koncesije s strani države, opravlja podjetje Snedim. Za kranjsko občino na Ministrstvu za okolje in prostor še do danes niso izbrali koncesionarja (op.: sredi januarja letos so rekli, da bo koncesionar znan v kratkem). Cene dimnikarskih storitev in čas opravljanja dela na ministrstvu komentirajo: »Cene in časovni normativi za opravljanje dimnikarske javne službe so določeni v Sklepu o določitvi tarife za cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva pred požarom, ki ga je izdala Vlada RS in je objavljen v Uradnem listu RS, št. 60/06.«

V zvezi z dimnikarskimi storitvami se je zganila tudi kranjska občina. »Zaradi velikega števila pritožb občanov in pobud mestnih svetnikov smo v letošnjem letu prek Sveta občin Slovenije poslali pristojnemu ministrstvu pobudo za spremembo zakonodaje. Predlagali smo, da bi lahko izvajanje meritev dimnih plinov opravljale tudi nekatere druge pooblaščene organizacije. S tem bi se izognili podvajanju stroškov, ki prihajajo v zvezi z meritvami,« so sporočili iz občinske Službe za odnose z javnostmi. Na ministrstvu (odgovor je poslala Mateja Gornik Mrvar iz Službe za odnose z javnostmi) pravijo: »Pripravljamo spremembe sklepa, ki določa cene dimnikarskih storitev, ter tudi pravilnika, ki določa način izvajanja dimnikarske javne službe, predvsem pogostost opravljanja pregledov in čiščenja kurilnih naprav ter dimnikov ter meritev emisij dimnih plinov. Pobudo, da bi meritve emisij dimnih plinov izvajale poleg izvajalcev dimnikarske javne službe tudi nekatere druge pooblaščene organizacije, moramo še proučiti.«

Marijan Hafner pravi, da mu je dimnikar ob pregledu poškodoval peč in da je imel zaradi tega dodatne stroške. »Izvajalec dimnikarske javne službe je v primeru povzročitve škode uporabniku zanjo tudi odgovoren. Odškodnina se ugotavlja in odmerja na podlagi pravil odškodninskega prava,« je povedala Mateja Gornik Mrvar. Zanimalo nas je še, kam se državljan zaradi nezadovoljstva z dimnikarskimi storitvami lahko obrne po pomoč. Najprej smo poklicali Zvezo potrošnikov Slovenije, kjer so nas preusmerili na Urad za varstvo potrošnikov. Na uradu je Mojca Burgar iz Službe za odnose z javnostmi pojasnila, da je to področje izključna pristojnost Ministrstva za okolje in prostor. »Ali naj se državljani potem sami bodemo z dimnikarji?« se sprašuje Marijan Hafner.