Vztrajajo pri podvozu

V Lescah vztrajajo pri podvozu pod železniško progo in nasprotujejo gradnji štiripasovne ceste od Lesc do Bleda.

Lesce – Lesce se v zadnjem času hitro razvijajo, pri usmerjanju razvoja imata najpomembnejšo vlogo občina in krajevna skupnost, pravi predsednik krajevne skupnosti in turističnega društva Zlatko Kavčič in poudarja, da je v kraju največ problemov s prometom. »Vztrajati moramo pri podvozu pod železniško progo, zgraditi za pešce prehod iz Kravje doline »na vas«, semaforizirati križišče Finžgarjeve in Dežmanove ulice, drugače urediti prometni režim skozi Kravjo dolino in čim prej zgraditi novo cesto ter omejiti vožnjo težkih tovornjakov skozi središče kraja,« pravi Kavčič, ki ob sprejemanju strategije prostorskega razvoja občine nasprotuje temu, da bi od Lesc do Bleda zgradili štiripasovno cesto. »Ni običajno, da bi se z avtoceste lahko pripeljali v turistični kraj po štiripasovni cesti s hitrostjo od sto do dvesto kilometrov na uro. Zadoščala bi dvopasovna cesta s potjo za pešce na obeh straneh.« Ker se je zaradi Mercatorjevega in Merkurjevega trgovskega centra močno povečal promet, bi bila nujna tudi gradnja pločnika v Železniški ulici.

Medtem ko soglašajo s stanovanjsko gradnjo za Merkurjem in za Družbenim centrom, se ne strinjajo, da bi območje ob Železniški ulici pozidali s stanovanjskimi hišami. »To je osrednja površina, ki mora ostati na razpolago za novo avtobusno postajo in druge javne programe, ki jih potrebujejo Lesce,« meni Zlatko Kavčič, ki je prepričan, da bodo Lesce v nekaj desetletjih po številu prebivalcev dohitele ali celo presegle bližnjo Radovljico in da za tak razvoj potrebujejo tudi centralne poslovne in upravne površine. Z uresničitvijo zazidalnih načrtov Plana, Dolina in Lesce jug bo končana gradnja na najbolj občutljivem območju nad kampom Šobec, gradnja kanalizacije od Moskve prek Kravje doline do Radovljice pa bo zgodovinski dogodek, saj odpadne vode iz Lesc potlej ne bodo več odtekale v Savo. V turističnem društvu načrtujejo tudi gradnjo čistilne naprave za kamp Šobec ali povezavo kanalizacije iz kampa z že zgrajeno čistilno napravo v Radovljici.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / / 07:00

Nova oddelka v kamniških vrtcih

Kamnik - Občina Kamnik aktivno nadaljuje reševanje prostorske stiske v kamniških vrtcih. Z novogradnjami in preureditvami jim je v zadnjih dveh letih uspelo odpreti 19 oddelkov z...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:41

Obnovljeni prostori za dementne stanovalce

Stanovalka oddelka Mozaik Ana Tavčar je v družbi predsednice sveta zavoda in direktorice Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka prerezala trak obnovljenega oddelka.

Naklo / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:39

Preplet sv. Jakoba in Franca Pirca

Šestnajsti Pirčevi dnevi so gostili dva poznavalca svetega Jakoba in dva poznavalca Franca Pirca, ob tej priložnosti so tudi blagoslovili novo informacijsko tablo pred cerkvijo sv. Jakoba v Podbrezjah...

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:35

Nagradili najboljše tuje vlagatelje

Javna agencija Spirit Slovenija je letos kar tri od štirih priznanj za najboljše tuje investitorje podelila gorenjskim podjetjem, z Gorenjsko pa je povezana tudi četrta nagrada.

GG Plus / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:29

»Krepek sprehod« po divjinski Apalaški poti

Jakob J. Kenda je prvi Slovenec, ki je prehodil Apalaško pot. Divjinska pot skozi štirinajst ameriških zveznih držav prek Apalaškega hribovja je dolga 3500 kilometrov in ima kar 142 kilometrov vzponov...

GG Plus / ponedeljek, 3. december 2018 / 22:27

Kalanušar je potoval čez pol celine

Na odmevnem spominskem večeru v Stari Loki so predstavili Spominski zapisnik avstrijskega ujetnika v Rosiji, kot ga je v spomin na veliko svetovno vojsko od leta 1915 do 1918 zapisal Jože Žagar, Kalan...