Komentar: Mladost za volanom

Mladost je norost, kar se pozna tudi na cesti. Mladi med 18. in 25. letom starosti so namreč med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu in so najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč. Strinjam se z Bojanom Žlendrom, predsednikom sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je že večkrat opozoril, da je poleg vozniške neizkušenosti pri mladih največji problem njihov poseben življenjski stil. Mladi skupaj odhajajo na zabave in se z njih vračajo, ko pa imajo v avtomobilu vrstnike, so precej bolj nagnjeni k tveganim dejanjem. V takih situacijah hitro podležejo nevarnemu pritisku skupine, upajo si storiti veliko več, kot če bi bili v avtomobilu sami. Nedavna prometna nesreča v Zgornjih Bitnjah tej tezi samo pritrjuje. Avtomobil s sedmimi najstniki, za volanom pa je sedel šestnajstletnik, je zaradi prevelike hitrosti ponoči zaneslo z mokre ceste v bližnjo stavbo. Nesreča se je razmeroma »srečno« končala, saj ni terjala mladih življenj. Povsem drugače je bilo pred dobrimi tremi tedni, ko so v prometni nesreči umrli trije osemnajstletniki, ki so sredi Celja brezglavo prehitevali kolono vozil in silovito trčili v avtobus, ki je pripeljal naproti. Ali pa pred tednom dni v Ljubljani, ko se je skupina šestih mladih vračala s prvomajskega praznovanja. Življenje je izgubil 22-letni fant ...

Zakaj se kljub številnim preventivnim akcijam, mnoge so ciljno usmerjene prav na mlado generacijo, še vedno dogajajo nerazumljive tragedije? Kako preprečiti, da bi na cestah še naprej usihala neprecenljiva mlada življenja? Visoke kazni se vsakič znova izkažejo za premalo uspešne, saj na prometno varnost pozitivno vplivajo zgolj na kratki rok, sčasoma pa njihov učinek pojenja. Učinkovita, dvomim pa, da tudi najbolj primerna bi bila prepoved nočne vožnje mladih voznikov, ki so jo v nekaterih državah menda celo v resnici uvedli. K izboljšanju vozniškega znanja mladih veliko pripomorejo različni programi za voznike začetnike v avtošolah, kjer imamo v Sloveniji še precej rezerve, vsi odgovorni pa se strinjajo, da k prometni varnosti mladih, ki neradi priznavajo avtoritete in se upirajo normam oziroma prepovedim, največ pripomore primerna vzgoja, t.j. sistematično ustvarjanje varnih stališč do prometa. Začeti je treba takoj, pri otrokovih prvih korakih, pri uporabi kolesarske čelade tudi med kolesarjenjem »le« po ulici … A dokler starši ne bodo vzgajali z dobrimi zgledi, bodo vsa prizadevanja za varno in odgovorno ravnanje njihovih otrok v prometu (pa naj bodo deset- ali osemnajstletniki) zaman.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 20. november 2018 / 07:00

Gorenjski glas, št. 93

Gorenjski glas, 20. november 2018, št. 93

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 6. november 2015 / 07:00

S kladivom in žeblji do čipke ...

Arhitektka in oblikovalka žirovskih korenin Manca Ahlin, ki že šesto leto živi in ustvarja v New Yorku, je za tamkajšnjo mediteransko restavracijo izdelala pregrado iz čipk. Za izdelavo 120 kilogramov...

Razvedrilo / petek, 6. november 2015 / 07:00

Družba za prijatelje

V Festivalni dvorani na Bledu je nastopil Andrej Šifrer z glasbenimi gosti, za posebno vznemirjenje pa je poskrbela sredina slavnostna premiera filma Spectre v kranjskem Cineplexxu.

GG Plus / petek, 6. november 2015 / 07:00

Z glino skozi težke dni

Ko se je pred dobrim desetletjem znašla v težkem življenjskem obdobju, prežetem s tesnobo in napadi panike, je Petra Nabernik v roke vzela glino in iz nje nenačrtovano oblikovala – punčko. Do danes ji...

Naklo / petek, 6. november 2015 / 07:00

Investiral svojo žepnino

Sedemnajstletni gimnazijec Jaka Majnik je postavil svoj prvi čebelnjak, v prvi veliki projekt pa je vložil svojo žepnino oziroma prihranke.

Gospodarstvo / petek, 6. november 2015 / 07:00

Priznanja skrbnim lastnikom gozda

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju je priznanje prejel Jurij Rozman iz Loma pod Storžičem, na blejskem pa bratje Robič iz Gozda - Martuljka.