Komentar: Mladost za volanom

Mladost je norost, kar se pozna tudi na cesti. Mladi med 18. in 25. letom starosti so namreč med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu in so najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč. Strinjam se z Bojanom Žlendrom, predsednikom sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je že večkrat opozoril, da je poleg vozniške neizkušenosti pri mladih največji problem njihov poseben življenjski stil. Mladi skupaj odhajajo na zabave in se z njih vračajo, ko pa imajo v avtomobilu vrstnike, so precej bolj nagnjeni k tveganim dejanjem. V takih situacijah hitro podležejo nevarnemu pritisku skupine, upajo si storiti veliko več, kot če bi bili v avtomobilu sami. Nedavna prometna nesreča v Zgornjih Bitnjah tej tezi samo pritrjuje. Avtomobil s sedmimi najstniki, za volanom pa je sedel šestnajstletnik, je zaradi prevelike hitrosti ponoči zaneslo z mokre ceste v bližnjo stavbo. Nesreča se je razmeroma »srečno« končala, saj ni terjala mladih življenj. Povsem drugače je bilo pred dobrimi tremi tedni, ko so v prometni nesreči umrli trije osemnajstletniki, ki so sredi Celja brezglavo prehitevali kolono vozil in silovito trčili v avtobus, ki je pripeljal naproti. Ali pa pred tednom dni v Ljubljani, ko se je skupina šestih mladih vračala s prvomajskega praznovanja. Življenje je izgubil 22-letni fant ...

Zakaj se kljub številnim preventivnim akcijam, mnoge so ciljno usmerjene prav na mlado generacijo, še vedno dogajajo nerazumljive tragedije? Kako preprečiti, da bi na cestah še naprej usihala neprecenljiva mlada življenja? Visoke kazni se vsakič znova izkažejo za premalo uspešne, saj na prometno varnost pozitivno vplivajo zgolj na kratki rok, sčasoma pa njihov učinek pojenja. Učinkovita, dvomim pa, da tudi najbolj primerna bi bila prepoved nočne vožnje mladih voznikov, ki so jo v nekaterih državah menda celo v resnici uvedli. K izboljšanju vozniškega znanja mladih veliko pripomorejo različni programi za voznike začetnike v avtošolah, kjer imamo v Sloveniji še precej rezerve, vsi odgovorni pa se strinjajo, da k prometni varnosti mladih, ki neradi priznavajo avtoritete in se upirajo normam oziroma prepovedim, največ pripomore primerna vzgoja, t.j. sistematično ustvarjanje varnih stališč do prometa. Začeti je treba takoj, pri otrokovih prvih korakih, pri uporabi kolesarske čelade tudi med kolesarjenjem »le« po ulici … A dokler starši ne bodo vzgajali z dobrimi zgledi, bodo vsa prizadevanja za varno in odgovorno ravnanje njihovih otrok v prometu (pa naj bodo deset- ali osemnajstletniki) zaman.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 4. december 2019 / 11:30

Delavnice za zdrav življenjski slog

Vsak petek od 10. ure do 11.30 so na Ljudski univerzi Tržič delavnice in predavanja na temo Zdrav življenjski slog v sodelovanju z Zdravstvenim domom Tržič. Še posebno je zanimiv sklop z naslovom S...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...