Robert Golc: »Vsaka zelenjavna vrsta ima svoje potrebe in značilnosti – in če jih poznamo, lahko delujejo tudi v našo korist in pripomorejo tudi k boljši rasti drugih sort.« Foto: Tina Dokl

Kolobarjenje za bogat pridelek

Kolobarjenje je nujno tako za bogat in zdrav pridelek kot tudi za ohranjanje rodovitnosti prsti. Zakaj bo v marsikaterem vrtu letos zadosti samo uporaba ročnega orodja, prav tako pojasni Robert Golc, kmetijski svetovalec pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj.

Kranj – Preudaren kmet ali vrtičkar se gojenja zelenjave in poljščin ne bo lotil brez premisleka, temveč bo kolobarjenje na njivah ali gredicah skrbno načrtoval, pravi Robert Golc in pojasni: »Kolobarjenje je tradicionalen način kroženja zelenjave in poljščin, pri katerem določeno vrsto vsako leto pridelujemo na drugem delu zelenjavnega vrta. To pa ne velja samo za posamezne vrste, temveč tudi za cele skupine, zato recimo čebule ne smemo posaditi na gredici, kjer sta prejšnje leto rasla česen ali por. Dejstvo je, da se z neprekinjenim gojenjem posamezne vrste na isti površini sčasoma porabijo hranila in razmnožijo škodljivci oz. povzročitelji bolezni, ki napadajo to vrsto. Kolobarjenje je zato vedno dobrodošlo. Nova skupina rastlin bo imela drugačne potrebe po hranilih, škodljivci, ki se bodo namnožili, pa bodo ob svojega gostitelja in bodo postopno izginili.«

Vsaka zelenjavna vrsta ima svoje potrebe in značilnosti – in če jih poznamo, lahko delujejo tudi v našo korist in pripomorejo tudi k boljši rasti drugih sort. Golc svetuje: »Nekatere vrste zelenjave ali poljščin, na primer krompir, pomagajo rahljati zemljo, stročnice pa na svoje korenine vežejo dušik, ki ostane v tleh na voljo naslednjim vrstam, ki sledijo. Zato je za stročnicami modro pridelovati tiste vrste, ki porabijo veliko dušika, to so recimo kapusnice. Obratno pa zelenjavo, ki potrebuje malo dušika, velja saditi za kapusnicami.«

Priprava tal

Osnovno obdelavo tal oranje ali ročno prekopavanje (»štihanje«) naj bi opravili že lani jeseni. »Nizke temperature, ki so bile letošnjo zimo zelo pogoste, so pozitivno vplivale na samo strukturo tal. Tla so globoko zamrznila, posledično pa imajo tla sedaj zelo rahlo strukturo. Letos bo treba paziti, da ne bomo čezmerno uporabljali raznih motornih prekopalnikov, ki poslabšajo strukturo in povzročijo zbita tla. Zbita tal so premalo zračna, pojavi pa se tudi zastajanje vode. V marsikaterem vrtu bo tako zadosti samo uporaba ročnega orodja,« pravi Robert Golc in doda, da je tudi za poznejšo rast posevka zelo pomembno, da je zemlja zračna; zaskorjeno površino rahljamo s krempljastim rahljalnikom ali majhno motiko, vendar to lahko naredimo le, če so rastline posejane v vrstice dovolj narazen. To je eden od glavnih razlogov, še pojasni Golc, da v vrste sejemo solatnice (tudi za berivko), radič, rukolo, špinačo, blitvo, redkvice, korenček in peteršilj, ne le stročnic, rdeče pese ipd. »Vrstice nam poleg tega omogočajo pokrivanje medvrstnih prostorov z rastlinsko zastirko, ko bi radi preprečili izhlapevanje vode, zbijanje prsti ali rast plevela. V vrste posejane rastline imajo več zraka, zato so manj občutljive na obolevanje; smer vrstic naj bo takšna, v kateri najpogosteje piha.«

Setev na permakulturnem vrtu

Na permakulturnem vrtu, kjer gred ne prekopavamo in jih imamo pokrite z zastirko, je tudi čas za prva opravila. »Marsikdo si predstavlja, da bo seme težko vzkalilo pod nekaj centimetrov debelo odejo iz suhega listja ali slame. Setev ali sajenje izvedemo preprosto tako, da zastirko enostavno odgrnemo in jo, ko rastline začnejo rasti, zagrnemo nazaj. Sicer pa sejemo približno isti čas kot na klasičnem vrtu brez zastirke,« pojasni Robert Golc.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Knjige med policami

V Osrednji knjižnici je to pomlad delovno tudi na oni strani knjižnih polic in pultov. Označevanje knjig po novem sistemu, prihodnost prinaša knjigomate.

Objavljeno na isti dan


Bohinj / četrtek, 6. oktober 2016 / 12:41

Utrjevali mednarodne vezi

Osnovna šola Šenčur je minuli teden v Bohinju organizirala mednarodni tabor, ki so se ga poleg njenih učencev udeležili še učenci iz Bolgarije, Estonije in Italije.

Kranjska Gora / četrtek, 6. oktober 2016 / 12:41

Dom klavrno propada

Nekdanji počitniški dom Slovenskih železnic v Kranjski Gori klavrno propada, namesto velnesa in petičnih turistov nočni hrup ter razgrajanje mladine, ki se klati po praznem objektu v neposredni bližin...

Kultura / četrtek, 6. oktober 2016 / 12:40

Razkošje slovenske identitete

V Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju so odprli razstavo Slovani, kakšni Slovani? »Kranj je središče slovenske kulture,« poudarja avtorica razstave ddr. Verena Perko iz Gorenjskega muzeja. O tem s...

Šport / četrtek, 6. oktober 2016 / 12:31

Rokometaši Urbanscape Loke nadigrali Maribor

Škofja Loka – Rokometaši v prvi slovenski ligi so odigrali tekme petega kroga. Edini gorenjski predstavniki, rokometaši ekipe Urbanscape Loka so povsem nadigrali Maribor Branik. V domači dvorani Po...

Rekreacija / četrtek, 6. oktober 2016 / 12:31

Rešitev za inkontinenco

Ups, vam je »ušlo«? Seveda o tem ne govorite, to skrivate in mislite, da bo minilo tako hitro kot glavobol. A ne mine, še posebno ne samo od sebe. Vedno huje je, in če ste med najhujšimi primeri, s...