Razkošje slovenske identitete

V Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju so odprli razstavo Slovani, kakšni Slovani? »Kranj je središče slovenske kulture,« poudarja avtorica razstave ddr. Verena Perko iz Gorenjskega muzeja. O tem se lahko do prvih dni januarja prihodnje leto prepričate na razstavi.

Kranj – Prejšnji teden je v Kranju v organizaciji kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine potekal mednarodni simpozij z naslovom Slovani, naša dediščina in razstava, ki so jo v četrtek odprli v Stebriščni dvorani Mestne hiše, je k dogodku nedvomno 'kranjska jagoda na torti'. Za iskrivim in hkrati pomenljivim naslovom Slovani, kakšni Slovani? se skriva dolgoletno delo arheologov, ki so z izkopavanji odkrivali slovansko dediščino tako na področju Kranja in okolice kot širšega slovenskega prostora. Na razstavi ne najdemo vsega, zagotovo pa veliko tistega, na kar smo lahko Slovenci, ki nas preteklost veže tudi na slovanske korenine, še kako ponosni.

Kot je v nagovoru povedala direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert, je Pavel Diakon ob koncu 8. stoletja zapisal: »Karniola, domovina Slovanov.« Njegovo pisanje potrjuje bogata slovanska arheološka dediščina gorenjskega prostora, ki je pripadal zgodnjesrednjeveški slovanski kneževini Karnioli. Središče Karniole je bil prav Kranj, takrat še Karnij. »Razstava je dolgo pričakovana iz več razlogov, med katerimi izstopata dva. Prvi je bogato gradivo in številne najdbe, ki so rezultat arheoloških izkopavanj, ki na tem prostoru potekajo že desetletja, drugi razlog, ki daje pomen razstavi, pa je dejstvo, da se je družba v tem času silno spremenila. Evropa je identitetno izpraznjena. V času brez vrednot se sprašujemo o identiteti in Slovenci, komaj dobra dva milijona nas je, smo še toliko bolj lačni svojih korenin, stika z lastnimi vrednotami in preteklostjo, iz katerih bi radi črpali in si gradili lastno prihodnost,« poudarja avtorica razstave, arheologinja in muzealka, ddr. Verena Perko. Prepričana je, da narod brez preteklosti, brez lastne dediščine, ki jo razume in varuje kot največji zaklad, nima prihodnosti. »Razkoreninjenost, natančneje rečeno odtujenost od lastne dediščine, pa je tudi eden poglavitnih virov nestrpnosti do drugih kultur in narodov,« o duhu, ki želi prevladovati v današnjem času, da razmišljati Perkova.

Razstava nam ravno nasprotno pokaže, da lastno identiteto imamo, da ta ni od včeraj, ampak je zapisana daleč nazaj v naši kulturni dediščini. Slovenci na njej lahko najdemo marsikateri odgovor, kdo in kaj smo. Na odprtju razstave je spregovoril tudi dr. Milan Sagadin, izjemni poznavalec zgodnjega srednjega veka, časa, ki je za zgodovino Kranja izjemno pomemben, če ne celo ključen. »Razstava ima več namenov. Eden je zagotovo poravnavanje dolga občanom, še posebno prebivalcem starega dela mesta, zaradi vseh nevšečnosti urbane arheologije, ki je v zadnjih dvajsetih letih spremljala njihov vsakdan. Kranj tistega časa na razstavi vključujmo v kontekst Gorenjske in Slovenije, hkrati pa smo priča dokazom o procesu vključevanja karniolske družbe v tedanjo Evropo. Več, že takrat smo postajali del Evrope – tako po kulturni kot duhovni plati.« Orožje, orodje, nakit …, ki so tukaj na ogled, so po tehnični in estetski plati primerljivi z najdbami iz tega časa v preostali Evropi.

Razstava je kljub prostorskim in finančnim omejitvam pregledna in povedna. Kronološko nas vodi od avarsko-slovanskega obdobja, o katerem zgodovinski viri bolj kot ne molčijo, prek najstarejših slovanskih izkopanin med Muro in Dravo, Karniole kot najstarejše staroslovanske, mogoče pa tudi prve staroslovenske kneževine, do izjemnih najdišč v Bodeščah, na Bledu, v Bašlju in ne nazadnje v Kranju, kjer je bilo samo okrog farne cerkve in v okolici odkritih več kot 1500 grobov, številne najdbe pa govorijo o pomenu Kranja oziroma Karnija kot središča Karniole. Poleg tega je avtorica pozornost usmerila na novo odkrito, javnosti manj znano gradivo iz Kranja, dodala pa je tudi nekaj izjemnih najdb iz Pomurja, Ptuja, Camreka, Vrtovina in Bašlja. »Dr. Rafko Urankar, ki je pred leti vodil izkopavanja, nas je dobesedno zasul z najdbami, zato lahko rečem, da je vsaka taka razstava tudi borba z množino gradiva. Vselej je treba odbrati in poudariti najpomembnejše,« je zadovoljna sogovornica, ki je iz obilice gradiva znala 'napisati' pripoved, ki si jo lahko ogledamo v Stebriščni dvorani. Razstavo je pripravila v sodelovanju s prijatelji arheologi iz vse Slovenije, nekaj pomembnih predmetov iz Bašlja pa je prispeval tudi zasebni zbiralec Dušan Prešeren. »Gradiva ni malo, je pa zelo drobno in krhko. V njem so leta dela arheologov in konservatorjev, leta dokumentiranja, študija in raziskav. To je to, ker smo sanjali in kar sama vedno trdim – Kranj je središče slovenske kulture. Na razstavi seveda ni vsega, obiskovalci pa bodo dobili občutek, kaj se je v tem prostoru dogajalo v preteklosti. Usmerite pogled v Kranj in naj vam začne utripati slovensko srce,« nas še povabi ddr. Verena Perko. Razstava bo na ogled do prvih dni januarja prihodnje leto.