Prazgodovinsko gradišče

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / sreda, 8. februar 2017 / 17:36

Marija Snežna na Gradišču (478 m) in Zjat (456 m) – Gradišče, ki je v času turških vpadov predstavljalo tudi utrjen tabor, kamor se je pred zavojevalci zateklo okoliško prebivalstvo. Kraški gozd, razgled in zgodovina.

V arheološki terminologiji se izraz gradišče uporablja za prazgodovinsko postojanko, tudi naselbino, ki je bila postavljena na vzpetini, ki jo ščiti obzidje ali obrambni jarek. Na enem takih gradišč stoji cerkev Marije Snežne, ki jo bomo obiskali tokrat. Da pa izlet ne bo prekratek, ga bomo podaljšali na rob Kraškega roba in se zazrli v plodovito Rižansko dolino.

Po Primorski avtocesti se zapeljemo proti Kopru, ki jo zapustimo na izvozu Kozina. V prvem križišču nadaljujemo naravnost oz. po stari cesti proti Kopru. Po nekaj kilometrih zavijemo desno proti Podgorju. Zapeljemo po »deteljici« na drugo stran ceste, ki se povzpne in položi. Vozimo skoraj naravnost, ko na desni najprej zagledamo smerokaz za vas Černotiče, kakšen kilometer naprej pa še odcep za Prapoče. Zavijemo desno, cesta se zoži in hitro smo na začetku vasi, kjer nas prometni znak usmeri levo na urejeno parkirišče.

S parkirišča se spustimo do ceste, gremo po njej nekaj deset metrov, ko tik pred prvo hišo na desni strani, ko cesta zavija levo, mi zavijemo desno na makadamsko pot. Hodimo skoraj naravnost mimo ograjenih polj, makadam se počasi spremeni v kolovoz in gradišče vidimo pred seboj. Na betonskem kamnu z oznako RV, kar pomeni Rižanski vodovod, nas smerokaz usmeri levo. Znajdemo se znotraj ograje pašnika in sledimo markacijam, ki nas vodijo čez travnik, mimo borovcev, skozi tipičen kraški svet. Izgubiti se ne moremo, a bodimo pozorni na markacije, saj nas kamniti svet lahko hitro zavede. Zavita steza skozi kraški gozd nas pripelje do kolovoza, ki pride iz vasi Černotiče. Zavijemo levo in smo v dveh minutkah na vrhu pri cerkvici Marije Snežne. Cerkev je bila pozidana leta 1665, obnovljena pa v 60. letih 18. stoletja. Na zahodni in južni strani cerkve so ohranjene ruševine nekdanjega obrambnega obzidja iz 15. stoletja. Vrh gradišča je precej poraščen, zato je žal razgled bolj skromen, a še vedno se nam odpre razgled na Černotiče in pogorje Slavnika.

Z vrha sestopimo proti zahodu in ko markirana pot zavije desno proti Črnemu Kalu, mi previdno splezamo čez skalni rob in dosežemo kolovoz. Na njem se usmerimo levo in se vračamo nazaj proti vasi. Ko se kolovoz združi z makadamsko cesto, se začnemo spuščati po njej. A pozor! Ko nas markacije usmerijo levo nazaj v vas, je na nasprotni strani brega tudi markacija, ki nas bo pripeljala do vrha Stene, do Zjata. Pred nami je zložen vzpon, ki mu sledi celo malce sestopa. Po sestopu nas idilična steza čez borov gozdiček pripelje do Zjata, kjer se nam spet odpre pogled na Rižansko dolino in koprski zaliv. In seveda – tisti znameniti pogled na viadukt Kastelec. Pod sabo zagledamo Hrastovlje pa vas Podpeč, nad katero kot gluhomen vojak stoji beneški obrambni stolp.

Z vrha Zjata sestopimo po poti vzpona in ko dosežemo makadamsko cesto, jo prečimo in se skozi gozd spustimo do vasi Prapoče, ki jo dosežemo pri pokopališču. Sprehodimo se na drugi konec vasi, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Nadmorska višina: 478 m
Višinska razlika: 150 m
Trajanje: 3 ure
Zahtevnost: 1 / 5 z izjemo sestopa čez Steno