Sodišče izvedelo zadosti za sodbo v zadevi Vila Bistrica

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / petek, 27. januar 2017 / 10:56

Na kranjskem sodišču so končali pravdo glede večmilijonskega tožbenega zahtevka Občine Tržič zoper državo zaradi domnevnih sodnih napak v denacionalizaciji Vile Bistrica.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so prejšnji teden končali gospodarsko pravdo, v kateri Občina Tržič od države zaradi domnevnih napak sodišč v postopku denacionalizacije Vile Bistrica zahteva odškodnino v višini glavnice 2,8 milijona evrov, ob tem pa tudi zakonite zamudne obresti, kar naj bi že zdaj naneslo skupno okoli štiri milijone evrov. Tako občina kot državno pravobranilstvo, ki tržiškega predloga za poravnavo v znesku 3,4 milijona evrov ni sprejelo, namreč vztrajata pri svojih dosedanjih stališčih, sodnica Brigita Porenta pa je ocenila, da ima na voljo zadosti informacij, da o primeru tudi razsodi. Pisno odločbo bo predvidoma izdala v roku tridesetih dni.

Državna pravobranilka Ivanka Jerala je sicer na zadnjem naroku nasprotovala razširitvi tožbenega zahtevka, za kar se je na novembrskem naroku odločil pooblaščenec Občine Tržič Jože Kristan. Tedaj je odvetnik prvotni tožbeni zahtevek v višini 2,2, milijona evrov iz leta 2007 povišal na zdajšnjih 2,8 milijona evrov z zamudnimi obrestmi. Po navedbah pravobranilke je bila razširitev tožbe vložena prepozno. Odvetnik Kristan se seveda z ugovorom pravobranilke ni strinjal, saj da je razširitev tožbe na prvem naroku, kar je novembrski tudi bil, še dovoljena. Z njim se je na koncu strinjala tudi sodnica Porentova. Pravobranilstvo sicer tožbi ugovarja tudi zaradi domnevnega zastaranja.

Poročali smo že, da Občina Tržič državo toži, ker po njenem mnenju nosi odgovornost za domnevne sodniške napake v denacionalizacijskem postopku Vile Bistrica, med drugim pa iztožuje tudi izgubljeni prihodek občine od 1. januarja 2005 naprej. Nekdanji protokolarni objekt je namreč sodišče leta 2005 pravnomočno vrnilo Guyu Masquereju, pravnemu nasledniku Leona Gassnerja, ta pa je vilo tri leta kasneje, še pred pravnomočnim koncem denacionalizacijskega postopka, prodal podjetniku Aleksandru Jerebu. Slednji je tedaj od Masquereja odkupil tudi terjatev do Občine Tržič v višini 270 tisoč evrov zaradi nezmožnosti uporabe vile med letoma 2000 in 2005.

Občina zdaj zatrjuje, da je kranjsko sodišče storilo ključno napako med letoma 2002 in 2004, ko je pravico do vračanja v naravi dalo državi, ob obnovi postopka leta 2009 pa je bilo odločeno, da Občina Tržič pri Vili Bistrica sploh nima pravnega interesa. Istega leta, le nekaj dni pred petletnim zastaralnim rokom, pa so Tržičani v londonskem arhivu našli pisni dokaz, da je vdova Cvetana Gassner prejela skoraj 642 tisoč funtov odškodnine in podpisala tudi izjavo, da se odpoveduje uveljavljanju vseh nadaljnjih zahtevkov. Občina Tržič je zato na sodišče takoj vložila zahtevo za obnovo denacionalizacijskega postopka, a jo je sodišče zavrnilo, izjalovili pa so se tudi vsi poskusi državnega pravobranilstva. »Sodišče je odločilo, da je šlo za premajhno skrbnost, in ga ni zanimalo, da se teh dokumentov pred odprtjem arhivov sploh ni dalo poiskati. Občina se je tako z odškodninsko tožbo proti državi zavarovala, da ji ne bo kdo spet očital, da se ni obnašala kot dober gospodar,« je že pred časom pojasnjeval nekdanji občinski pooblaščenec Zorko Benedičič.