Zalita severna stran

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 7. april 2014 / 10:44

Begunjščica (2060 m) - Gora z dva tisoč višinskimi metri, ki s svojo severno mrežo grap nudi številne zanimive, tehnično različno zahtevne zimske plezalne vzpone. Snega je letos toliko, da bo na senčnih straneh še dolgo obstal.

Zalite severne strani gora kar vabijo na obisk, le visoke temperature so tiste, ki malce otežujejo razmere in jih delajo nevarnejše. Zelenica je idealno izhodišče za karavanško visokogorje, za grape v Begunjščici in v Vrtači. Severna stran Begunjščice, skrita v skoraj večni senci, je prepletena s številnimi grapami. A v tej senci se skriva tudi tista njena temačna plat: plazovitost! V spominu ljudi je še vedno zapisan brutalen plaz z Begunjščice, 11. januarja 1977, ki je bil usoden za štiri dijake in dva profesorja.

Izhodišče vzpona je nekdanji mejni prehod Ljubelj. Do Zelenice oz. zgornje postaje sedežnice se povzpnemo po desni strani smučišča ali pa zavijemo na urejeno cesto na desni strani. Na tem delu je potrebno nekaj previdnost tam, kjer so na novo zasajena mlada drevesa, kajti pobočje je plazovito, drevje pa ne ustavi teže snega. Do Zelenice je približno uro in pol.

V Domu na Zelenici si privoščimo kratek počitek, potem se pa usmerimo proti jugu oziroma proti grapi, ki leži tik nad Domom. V spodnjem delu je zasneženo melišče, kjer hitro pridobivamo na višini. Ja, od daleč je videti precej strmo, a ko smo enkrat v akciji, je občutek drugačen. V spodnjem delu je grapa široka, v srednjem se močno zoži, v vršnem pa spet razširi.

Začnemo se vzpenjati po širokem delu grape. Počasi se približujemo stenam, ki zapirajo našo pot. Stene dajejo optično prevaro, kot da se ne da nadaljevati, a na desni se pokaže ozka grapa. Prečimo v desno in nadaljujemo v ozko grapo. V njenem osrednjem delu je žleb, po katerem se vzpenjamo. Sledi, če imamo srečo, s snegom zalit skalni skok, nato pa se grapa ponovno razširi. Možnosti za sestop na vršni greben je več. Pozorni bodimo le na opasti, ki znajo biti čudovito grozljive. Če se bomo na vrhu držali izrazito desno, nas bo plitka grapa pripeljala do začetka Velikega ali Smokuškega plazu. Po kratki stopnji stopimo skoraj direktno na vrh. Do vrha smo z Zelenice potrebovali dve uri. V širšem delu grape lahko nadaljujemo tudi bolj po levi strani, kjer je svet malenkost strmejši, je pa v senci, kar pri teh visokih temperaturah prav dobro dene.

Osrednja grapa, po kateri smo se vzpeli, je visoka 300 metrov, njena strmina pa je do 45 stopinj. Vsekakor je vzpon po Osrednji ali Centralni grapi, imenovani tudi Žleb ali Ror, zimski plezalni vzpon.

Z vrha je enkraten razgled: Stol, Vrtača, Zelenjak, Palec, vmes krnica Suho rušje. Na zahodu se vidijo Julijci s Spodnjimi Bohinjskimi gorami in Triglavom, proti jugu pa Jelovica, Dobrča, Sorško polje, Ljubljanska kotlina; jugovzhodno se razprostira Kriška gora s Tolstim vrhom, Storžič, greben Košute itd.

Najudobnejši je sestop po Šentanskem plazu, ki ne preseže naklonine nad 25 stopinj. Z vrha sestopimo po grebenu proti vzhodu, kar predstavlja poletno markirano pot, ki pripelje na Begunjščico čez Kalvarijo s planine Preval. Na drugem sedlu se začne sestop po Šentanskem plazu. Kako hiter bo sestop, je odvisno od snežnih razmer, predvsem naj bo sestop varen. Šentanski plaz se konča pri srednji postaji zeleniške žičnice in od tam nas čaka še sestop do nekdanjega mejnega prehoda, kjer nas čaka zvesti jekleni konjiček.

Opisana tura od gornika zahteva potrebno znanje uporabe zimske opreme in nikar se ture ne lotevajmo brez čelade, cepina in derez!

Nadmorska višina: 2060 m
Višinska razlika: 1010 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 5 / 5