Homo deus

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 18. november 2017 / 12:22

»Nihče ne ve, kakšni bodo trg dela, družina in ekologija leta 2050 ter katere religije, gospodarski sistemi in politični ustroji bodo obvladovali svet … Svet se še nikoli ni spreminjal tako hitro, kot se spreminja zdaj, in preplavljeni smo z nemogočimi količinami podatkov, idej, obljub in nevarnosti. Veljavo prepuščamo prostemu trgu, množični modrosti in zunanjim algoritmom tudi zato, ker se s takšno povodnjo podatkov ne moremo spoprijeti. V preteklosti je cenzura delovala tako, da je preprečevala tok informacij. V 21. stoletju deluje tako, da ljudi preplavlja z nepomembnimi informacijami. Ne vemo, na kaj naj bomo pozorni, in čas pogosto porabljamo za raziskovanje postranskih zadev in razprave o njih. V antiki je imel moč, kdor je imel dostop do podatkov. Danes jo ima, kdor ve, za kaj naj se ne zmeni. Čemu naj namenimo pozornost glede na vse, kar se dogaja v našem kaotičnem svetu? Če razmišljamo za obdobje nekaj mesecev, bi se morali verjetno posvetiti neposrednim problemom, na primer nemiru na Bližnjem vzhodu, begunski krizi v Evropi in upočasnjevanju kitajskega gospodarstva. Če razmišljamo za obdobje nekaj desetletij, so najbolj pereči problemi segrevanje ozračja, poglabljanje neenakopravnosti in motnje na trgu dela. Toda če na življenje pogledamo zares široko, vse težave in ves razvoj zasenčijo trije med sabo povezani procesi. 1. Znanost se čedalje bolj posveča vseobsegajoči dogmi, ki pravi, da so živa bitja algoritmi, življenje pa obdelava podatkov. 2. Inteligenca se ločuje od zavesti. 3. Nezavedajoči se, vendar zelo inteligentni algoritmi nas bodo kmalu poznali bolje, kot se poznamo sami. Ti trije procesi načenjajo tri ključna vprašanja, za katera upam, da boste o njih razmišljali še dolgo po tem, ko boste prebrali to knjigo: 1. So živa bitja res samo algoritmi in ali je življenje res samo obdelava podatkov? 2. Kaj je vredno več – inteligenca ali zavest? 3. Kaj bo z družbo, politiko in vsakodnevnim življenjem, ko nas bodo nezavedajoči se, vendar zelo inteligentni algoritmi poznali bolje, kot se poznamo sami?« (Str. 392–393)

Ta knjiga res da misliti. Podnaslov Kratka zgodovina prihodnosti ne pomeni prerokb, gre za premišljene možnosti. Eden Hararijevih ključnih pojmov je algoritem. Tu ne pomeni le »navodila za uporabo«, kakršen je vsak kuharski recept. Drzna je misel, da smo tudi mi živi, organski algoritmi. Strašljiva pa možnost, da kmalu ustvarimo umetne algoritme, ki bodo pametnejši od nas in bi lahko prevzeli oblast nad nami …