Ne živim od stare slave

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Prosti čas / nedelja, 8. julij 2007 / 06:00

Miran Rudan se po nekajletnem zatišju vrača na glasbeno sceno.

»Včasih se je dobro za nekaj časa umakniti. Sodišča so mi namreč v zadnjih letih dala poseben pečat. Ko so me ljudje videli na naslovnici, so največkrat pomislili, da ima Rudan spet obravnavo na sodišču zaradi prometne nesreče. Kar strah me je postalo, kako me bodo gledali v trgovini. Danes mi niti ni žal, da sem se umaknil, saj se mi ne bi splačalo tekmovati z Bepop ali Atomik harmonik, ker je bil njihov žanr takrat veliko močnejši od mojega …,« razmišlja Rudan, ki je letos izdal nov album z naslovom Arena. »Strah me je bilo, da mi ne bodo kdaj očitali, da živim samo na račun starih časov. Plošča je dokaz, da sem aktiven, morda še bolj kot prej. Res pa je, da novega hita v tem trenutku ne morem narediti in ga niti ne bom delal,« pojasnjuje Rudan, ki je letos presenetil z vrnitvijo v skupino Pop design. Kljub temu samostojne kariere še ni obesil na klin: »Šel bom do konca. Po Debeli deklici, Božični noči in Lauri bi si rad še četrtič na hrbet obesil številko ena.«

Kako to, da ste se odločili za vrnitev k Pop designu?

»Ker je bil Pop design velika stvar v moji glasbeni karieri, me zanima predvsem v srcu in ne toliko poslovno. Kariero sem začel z Randez vous leta 1985 kot 18, 19 let star mulček z Debelo deklico in nadaljeval z dvema ploščama Zelena dolina ter Shoping in Graz. Ker smo tri leta non stop preigravali po vsej Sloveniji, ni čudno, da se nas je kdo naveličal. Nato sem spoznal Toneta Košmrlja iz Pop designa. Skupina je delovala pet let, ni jim uspevalo, sam pa sem v njej videl velik izziv. Tako je nastal tisti pravi Pop design. Tam sem se prvič prepričal, da znam pisati tekste in glasbo, nisem sicer tako hiter kot drugi, ampak nič zato, saj mora vsaka lepa zadeva nastajati dlje časa. V skupino so me sicer vabili že pred dvema letoma ob 20-letnici, a je bil tedaj moj odgovor, da niti približno.«

In kaj je nato pretehtalo?

»Verjetno vsak včasih pogleda, kdaj bo zanj najbolj koristno nekaj narediti. Moja računica je bila zelo dobra, publika nas je odlično sprejela. Naš repertoar obsega okoli 30 pesmi iz mojih časov pri Randez vous in Pop design ter iz moje samostojne kariere.«

Kaj vaša vrnitev v skupino pomeni za glasbo Pop designa? Navsezadnje ste ustvarjali precej različno glasbo.

»Moja glasba je popolnoma drugačna kot Pop designova. Drugače od skupine nisem nagnjen k starejšemu stilu. Držal se bom njihovega koncepta in mogoče dodal kaj svojega. V naši novi skladbi Poletje v tebi je tako vidna moja malo večja agresivnost. Vsi se zavedamo, da ne bomo mogli živeti samo od starih komadov. Vsekakor moraš pokazati nov način glasbe, ker se je mularija spremenila.«

Kako je peti pesmi, ki jih je nekoč prepeval Vili Resnik?

»Le štiri njegove komade prepevam in je lepo, ker so mi všeč. On je celo življenje pel vse moje komade. Priznati moram, da je bil tedaj svetovna zamenjava zame, saj ponavadi rezerve pogrnejo na celi črti skupaj s skupino. Cenim njegovo takratno delo, čeprav je mogoče malo čuden človek, glede na to, da se je nemogoče z njim dogovarjati o profesionalnih zadevah, na primer o dobrih koncertih. Zaradi njega sva se sprla v mojem najlepšem času, torej v času Laure leta 1999. Ne bom rekel, da sva sedaj skregana, zahrbtnežev pa vseeno ne prenašam.«

In kaj bo z vašo samostojno kariero?

»Konec leta me spet čaka Miran Rudan s svojim bandom, še prej pa snemanje dveh videospotov. Nekatere svoje projekte sem zdaj umaknil, ker je ta čas Pop design veliko bolj popularna zadeva, vsaj tržno. S skupino smo posneli dve novi skladbi, spomladi bo verjetno izšel album.«

Mislite, da boste kdaj presegli Lauro?

»Zanimivo vprašanje. Sem borec, rad bi jo presegel, ker Laura osebno niti ni toliko moja. Vem pa, da moje sposobnosti lahko gredo veliko dlje kot trenutno.«

Kaj pa narodnozabavna glasba? Vas ni nikoli zamikala, čeprav je vaš stric pri Avsenikih igral klarinet?

»O, me je. Glede na uspeh Avsenikov je stric v glasbeni družini Rudan pustil velik pečat. Sicer pa z dobrim prijateljem Alfijem Nipičem že dolgo govoriva, da bom zapel Na Golico ali pa Slovenija, od kod lepote tvoje v tisti svoji agresivnosti, še malo bolj izrazito, recimo tako, kot so ljudje navajeni pri Lauri, on pa bi dodal svoj stil. Takrat se bom prvič dal v narodno nošo.«

Kako se Primorec počuti na Gorenjskem?

»Zelo lepo. Že skoraj štiri leta imam začasno bivališče v Naklem. Nikoli si nisem mislil, da je Gorenjska tako sorodna Primorski. Zdajle me bodo tisti, ki berejo te vrstice, čudno gledali, a če pogledamo, Bohinjsko Bistrico od Primorske loči le hrib. Tudi ljudje smo si zelo podobni, razen v Gorici, kjer so vsi pametni.«

V Naklem pa niso?

»So. Pred časom so me čudno gledali, ker je bila moja arogantnost do njih nekoliko večja, pa ne zato, ker bi bil kaj več, a če nekoga ne poznam, ga dobesedno niti pogledal ne bom. Sem pač takšen človek in vem, da so na začetku govorili, kakšen da sem. V tem času pa sem se z nekaterimi dobro ujel.«