Ustavnopravna nezaupnica vladi
Pesnik Poinsinet je prebral nove verze, a nato – tišina. V zadregi je vprašal, če jim niso bili všeč. Iz publike se je zaslišalo: »Eden nam je bil izredno všeč.« Poinisonet: »Kateri pa?« Publika v en glas: »Zadnji!«
A. Bratušek je izsilila sprejem zakona o davku na nepremičnine z vezavo na zaupnico. Ustavno sodišče Republike Slovenije je zato s soglasno razveljavitvijo zakona o davku na nepremičnine dejansko izreklo ustavnopravno nezaupnico ge. Bratušek oziroma vladi, saj padec premierke po ustavi pomeni padec celotne vlade. V vsaki normalni državi bi že imeli razpisane predčasne volitve po odstopu vlade. V Sloveniji pa se vladajoča koalicija krčevito oklepa oblasti po načelu: »Za nami potop!« Pošastna nestrokovnost vlade tranzicijskih levičarjev se razkriva tako v rezultatih (28,8 milijarde evrov dolga!) kot v očitnih nesmislih, ki jih kot cvetlični vrt sadi predsednica vlade. Poglejmo primera iz magnetogramov sej DZ. Tako je A. Bratušek izjavila, da dvig DDV »nikakor ni obremenil gospodarstva!«. Če bi bilo to res, potem bi morali A. Bratušek predlagati za Nobelovo nagrado za ekonomijo. Če … Vse doslej smo namreč v učbenikih ekonomije lahko prebrali, da dvig DDV obremeni gospodarstvo dvakrat. Najprej ob uvedbi, saj se prav zato v proračunu zbere več denarja (po epohalni teoriji ge. Bratušek se očitno ustvari ta denar iz nič, kot nekakšen ekonomski perpetuum mobile), potem pa negativno učinkuje še na dolgi rok. Ker se dvig davka prelije v višje cene, se vse podraži in potrošnja pade. Denar zato manj kroži in višji davek deluje kot zavora nadaljnjega razvoja, ljudje slabše živijo, gospodarstvo pa je na dolgi rok manj konkurenčno, kot bi bilo ob nižjih davkih. Da gre res za ekonomsko neznanje (ali zavajanje), priča še izjava predsednice vlade, da se je vlada odločila za dvig DDV zato, ker je »DDV najbolj socialen davek«. V učbenikih ekonomije lahko preberemo, da je prednost DDV v tem, da je najbolj nevtralen davek, žal pa hkrati najbolj asocialen (torej prav nasprotno kot trdi A. Bratušek!), ker njegov dvig najbolj prizadene najrevnejše sloje – tiste, ki živijo iz rok v usta.
Koalicija tranzicijskih levičarjev je kot dinozaver. Če ji ustavno sodišče primaže še tako krepko vzgojno, očitno traja večnost, da signal pride do možganov. To dokazuje umazana manipulacija tranzicijskih levičarjev ob razpisu referenduma o arhivih. Razpisali so ga v neživljenjsko kratkih rokih na zadnji dan prvomajskih praznikov, predčasno glasovanje pa bo celo padlo prav na sam praznik. To je zavestno oteževanje ustavne pravice do glasovanja, kar je očitno protiustavno. Poleg tega pravno načelo racionalnosti in ekonomičnosti izhaja iz same ustave. Razpis referenduma na dan, ko ni volitev – in to v letu dvojih volitev! – je s tem načelom v očitnem nasprotju. Sedaj bo vse spet v rokah ustavnega sodišča, če bo zmoglo pogum in presodilo v korist ljudem, da jim v treh tednih ne bo treba dvakrat na volišča. Kakorkoli že, pri tej vladi se bo ljudstvo veselilo samo njene zadnje poteze: ko bo končno spokala kufre in odšla na smetišče zgodovine.