Minister med koroškimi Slovenci

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 7. april 2014 / 10:17

Novi slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je za svoj prvi obisk Slovencev v zamejstvu izbral Koroško. Obiskal jo je v ponedeljek, 31. marca. Na generalnem konzulatu Republike Slovenije v Celovcu na Radetzkystrasse se je pogovarjal z vodstvi političnih zastopniških organizacij Slovencev, s predstav­niki Slovenske gospodarske zveze, edine politične stranke Slovencev na Koroškem Enotne liste in Skupnosti južno-koroških kmetic in kmetov, z vodstvi kulturnih organizacij, Slovenske glasbene šole na Koroškem in programskega sveta slovenskega tednika na Koroškem Novice. Udeležil se je tudi svečanega odprtja razširjenega in obnovljenega poslop­ja Slovenske gimnazije in Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, ki je največja izobraževalna ustanova Slovencev v zamejstvu. Minister Gorazd Žmavc je na konferenci za novinarje strnil vtise z obiska in glavne značilnosti pogovorov. Po njegovem mnenju delajo osred­nje predstavniške organizacije Slovencev zelo dobro in poznajo koroške razmere. V dialogu z njimi mora Republika Slovenija opozarjati na težave in jih v dialogu z njimi reševati. Trenutno je najbolj pereč problem delovanje in obstoj Slovenske glasbene šole na Koroškem, ki ima dolgo in uspešno tradicijo. Dežela Koroška išče za Slovensko glasbeno šolo sistemsko rešitev. Slovenija upa in pričakuje, da bo rešitev sprejemljiva za glasbeno šolo in bo upoštevala vlogo, ki jo ima ta šola. Dialog je odprt in minister upa na dobro rešitev. Pohvalne so bile njegove besede na račun delovanja Slovenske gospodarske zveze in slovenskih kulturnih organizacij. Glede financiranja oziroma slovenske pomoči je minister povedal, da bodo imeli prednost dobri programi, pri čemer bo treba iskati njihove skupne vsebine in si pomagati tudi z evropskim denarjem ter sodelovanjem ministrstev na slovenski strani. Na vprašanje, če je zagovornik oblikovanja skupnega političnega zastopstva Slovencev na Koroškem, je odgovoril, da ni. Dopustiti je treba pravico do samoorganiziranosti in avtonomije, pri ključnih vprašanjih pa morajo manjšinske organizacije delovati enotno, saj gre za skupne cilje.