Avstrija zaostrila pravila igre

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gorenjska / torek, 17. januar 2017 / 10:35

V Avstriji so s 1. januarjem precej zaostrili pravila opravljanja čezmejnih storitev za tuja podjetja, ki jih bo moral upoštevati tudi dobršen del gorenjskih podjetij.

Kranj – Po podatkih Sloexporta v Avstrijo izvaža (blago in storitve) 218 gorenjskih podjetij oziroma skoraj 2100 slovenskih podjetij, ki morajo odslej upoštevati nova, precej strožja pravila pri čezmejnem opravljanju storitev. Že po dveh tednih izvajanja nove zakonodaje, ki je uvedla tudi občutno višje kazni za kršitelje, pa se je tudi pri gorenjskih podjetjih, zlasti prevoznikih, ki svoje storitve izvajajo tudi v Avstriji, pojavilo že vrsto vprašanj, na katera je minuli teden na seminarju v organizaciji Območne gospodarske zbornice za Gorenjsko poskušal odgovoriti tudi davčni svetovalec iz Celovca Johhan Picej.

Po Picejevih besedah so severni sosedi nov Zakon o preprečevanju dampinga pri plačah in socialnih prispevkih v primeru čezmejnega poslovanja sprejeli zaradi zaščite svojega gospodarstva pred dampinškimi cenami podjetij iz Slovenije in drugih držav, kjer je delovna sila občutno cenejša od avstrijske, hkrati pa želijo z avstrijskega trga odstraniti vsa tuja podjetja, ki ne upoštevajo pravil igre. »Vsi, ki bodo spoštovali novo zakonodajo, bodo v Avstriji storitve še naprej izvajali brez težav,« poudarja.

Jamstvo naprtili končnemu kupcu

»Ključna sprememba je, da morajo po novem na primer tudi vsi prevozniki avstrijski finančni policiji prijaviti vse delavce, ki jih napotijo v Avstrijo, razen za tranzit. Podobno kot gradbinci bodo morali za čas opravljanja storitev v Avstriji svoje delavce plačati po avstrijski tarifi. Nova možnost je, da lahko te prijave naredijo za tri mesece. Nič več ni treba napotenih delavcev prijaviti osem dni prej, obvezno pa jih morajo prijaviti pred vstopom v Avstrijo, lahko tudi zadnjih deset minut. Prijava pa ni potrebna za lastnika oziroma najmanj četrtinskega solastnika podjetja in samostojnega podjetnika,« pojasnjuje Picej.

Zelo pomembna sprememba je t. i. jamstvo naročnika. Po novem mora namreč končni naročnik, naj bo fizična ali pravna oseba, jamčiti za plačilo plač in prispevkov, ki morajo biti plačani v Avstriji, če jih ne bo plačal tuji izvajalec, in sicer še devet mesecev po opravljeni storitvi. »To pomeni, da če tuje podjetje svojih delavcev ne bi plačalo, se lahko ti pritožijo na finančno policijo ali inšpekcijo, ki tako podjetje kaznuje. Če pa podjetje ne bo zmožno plačila, lahko k plačilu prisilijo naročnika storitve, in sicer še devet mesecev po opravljeni storitvi. Takšno jamstvo ni zahtevano, če naročnik najame avstrijsko podjetje, prav tako ne za socialne prispevke, ki se plačujejo v Sloveniji.« Ob tem Picej pojasnjuje, da tujemu delavcu za čas opravljanja storitev v Avstriji poleg pravice plačila po avstrijski tarifi pripada tudi pravica do plačila nadur, dodatkov, božičnice, trinajste in štirinajste plače po avstrijskih pravilih. Vsa zahtevana dokazila in drugo dokumentacijo mora delavec imeti ves čas pri sebi, po novem pa je dovoljeno, da je shranjena pri avstrijskem zastopniku, npr. davčnem svetovalcu, ali na avstrijski podružnici tujega podjetja, kjer lahko inšpekcija isti dan preveri ustreznost dokumentacije.

Kazni so večinoma podvojili

Kazni za nepravočasna izplačila plač zaposlenim ali izplačevanje nižjih plač od avstrijskih so visoke. Enako velja za neprijavo napotenega delavca, uporabo napačnega obrazca ali manjkajočo dokumentacijo. »Predvidene kazni se gibljejo v razponu od tisoč do dvajset tisoč evrov na delavca, lahko pa tudi do petdeset tisoč evrov, običajno pa se izrečene kazni gibljejo okoli štiri tisoč evrov na delavca,« je pojasnil Picej. Avstrija je uvedla tudi posebno evidenco, na podlagi katere bodo lahko tujemu podjetju celo prepovedali čezmejno poslovanje, če bo zasačeno pri kršitvi zakonodaje in ne bo zagotovilo, da bo svoje poslovanje ustrezno popravilo oziroma kazni ne bo plačalo ali pa bo šlo za večkratnega kršitelja, je dodal.

Odločitev, ali je za opravljanje čezmejnih storitev najenostavnejše kar odpreti svoje podjetje v Avstriji, saj omenjena zakonodaja za avstrijska podjetja ne velja, naj podjetja sprejmejo šele po posvetu z davčnim ali finančnim svetovalcem, predlaga Picej. »Lahko se izkaže, da je čezmejno poslovanje še vedno ugodneje voditi iz Slovenije,« poudarja.