Aleksi Jercog z najnovejšo in najobsežnejšo knjigo o Avsenikih. Zase pravi, da se je z njimi rodil in odraščal, v živo pa jih je prvič videl igrati leta 1978. / Foto: Gorazd Kavčič

Zlata knjiga Avsenikove glasbe

V Hiši kulture Gorenjskega glasa je pretekli teden tržaški Slovenec in glasbeni urednik na tržaškem radiu Aleksi Jercog predstavil knjigo Zlati zvoki, katalog Avsenikove glasbe.

»Brata Avsenik sta napisala več kot tisoč skladb. Ansambel jih je posnel nekaj nad 700. Preostale so v radijskih arhivih in niso bile posnete na plošče. So pa tudi take, ki jih je Slavko komponiral in snemal na kasetofon, vendar jih Vilko ni aranžiral za objavo, gotovo pa tudi naslova še nimajo. Slavko Avsenik mlajši je povedal, da je kar nekaj kaset s takimi skladbami,« je povedal Aleksi Jercog.

Kranj – Hiša kulture Gorenjskega glasa je bila pretekli četrtek v znamenju Avsenikov in njihove glasbe. Skupaj z Galerijo Avsenik iz Begunj smo pripravili predstavitev najnovejše in najbolj popolne publikacije o Avsenikih in njihovi glasbi z naslovom Zlati zvoki, katalog Avsenikove glasbe. Skupaj s sodelavci jo je napisal tržaški Slovenec, veliki ljubitelj in poznavalec Avsenikove glasbe, glasbeni urednik na tržaškem radiu Aleksi Jercog. On je bil osrednji gost večera, meni pa je pripadla čast, da sem se pogovarjal z njim. Večer ni obsegal samo najinega pogovora, ampak ga je napolnila tudi živa Avsenikova glasba, za kar sta z igranjem na diatonični harmoniki poskrbela harmonikarja, učenca Glasbene šole Avsenik Patrik Ahačič iz Loma in Matija Gros z Brda nad Kovorjem, popestritev večera pa je bil film o Avsenikih po scenariju gosta večera Aleksija Jercoga.

Knjiga, o kateri smo se pogovarjali pretekli teden, ni prva Aleksijeva knjiga o Avsenikih. Leta 2005, ko je minilo pol stoletja od prvega nastopa takrat še Gorenjskega kvarteta v Trstu, je napisal knjigo z naslovom S pesmijo našo – 50 let z Avsenikovo glasbo na Tržaškem in Goriškem. Tri leta kasneje, ko je Avsenikova glasba praznovala 55 let, pa je Aleksi Jercog prejel prijazno pismo Brigite Avsenik s prošnjo, če bi lahko napisal krajšo biografijo o bratih Avsenik. Knjiga je bila napisana. Za njen naslov je izbral ime ene od Avsenikovih viž – S polko v svet.

Leta 2013 je bil pred Aleksijem Jercogom nov izziv. Ko so v Begunjah snemali dokumentarni film o Avsenikih, je bil zaprošen, če lahko napiše doslej najobsežnejše delo o Avsenikih, nekakšen krovni pregled več kot šestdesetletnega osebnega in glasbenega sodelovanja Avsenikovih bratov Slavka in Vilka.

»Za naslov nove knjige sem znova izbral ime ene od najbolj znanih viž Zlati zvoki. Vse, kar sta brata skupaj ustvarila v 63 letih, je nekaj neponovljivega, nekaj izjemnega. Njuni zvoki so res zlati. Bal sem se, če bom zmogel tako zahteven in prestižen projekt. S trudom in sodelovanjem Avsenikovih domačih, založbe in poznavalcev te glasbe, med katerimi moram posebej omeniti Simona Golobiča, je bil letos poleti vsebinsko in tudi oblikovalsko zahteven projekt končan. Knjiga je katalog, v katerem je zbrano vse, kar sta brata ustvarila do Slavkove smrti. Podrobno, dvojezično – v slovenščini in nemščini – je predstavljenih okrog 80 albumov in na stotine drugih plošč. Opisane so vse objavljene skladbe, ki sta jih napisala Slavko in Vilko, nato krajša zgodovina ansambla, publikacije in notni zvezki. Posebej so opisani nadaljevalci Avsenikove glasbe. Knjiga ima prikupno kvadratno obliko, kot plošča z reliefno platnico,« je o katalogu Zlati zvoki povedal Aleksi Jercog. Prepričan je, da je kljub strokovnosti zaradi množice podatkov vsesplošno uporaben. Pri izdaji je pomagalo tudi ministrstvo za kulturo, žal pa Avsenikova glasba še ni vpisana v register kulturne dediščine!

»Avsenikova glasba je večna, saj poje o vrednotah, ki jih Avseniki vračajo v življenje. Igrajo in pojejo o naravi, okolju, družini, prijateljstvu, ljubezni in o vsem, kar je lepo, človeško, o celotnem spektru človekovih čustev. Melodije so preproste, vendar nikdar banalne, besedila zanje pa so pisali tudi najbolj znani slovenski pesniki, kot so Tone Pavček, Gregor Strniša, Janez Menart in drugi. Tone Pavček je napisal besedila za prekrasen božični album, za katerega je Slavko deset skladb napisal v enem večeru. To je nekaj neverjetnega,« je o Avsenikovi glasbi povedal Aleksi Jercog.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 4. avgust 2020 / 10:52

Številna reševanja v gorah

Kranj – Na vroč sobotni dan so se nesreče v gorah kar vrstile. Tako so reševalne ekipe v zraku in na terenu pomagale alpinistu, ki se je poškodoval na območju Špika, in plezalki, ki se je pri pleza...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 27. oktober 2012 / 07:00

Korošci so letos peli na Primorskem

Občasna gostovanja primorskih pevskih in igralskih skupin na Koroškem in koroških na Primorskem so leta 1983 dobila novo obliko - Primorske kulturne dneve na Koroškem in naslednje leto Koroške ku...

Kultura / sobota, 27. oktober 2012 / 07:00

Drama o zdravosti dvoma

V soboto bodo v Prešernovem gledališču uprizorili drugo premiero v letošnji sezoni, dramo Dvom ameriškega dramatika, filmskega scenarista in režiserja Johna Patricka Shanleyja. Prvo slovensko uprizori...

Nasveti / sobota, 27. oktober 2012 / 07:00

Urne kazalce za eno uro nazaj

V nedeljo bomo spet prešli s poletnega časa nazaj na sred­njeevropski pasovni čas. To bomo storili tako, da bomo ob treh ponoči urne kazalce pomaknili za eno uro nazaj, na drugo uro. Noč bo t...

Kranjska Gora / sobota, 27. oktober 2012 / 07:00

Deset odstotkov manj nočitev

V Kranjski Gori so poleti našteli manj nočitev kot lani. Po zaključku sezone rezultati vseeno boljši, kot je kazal začetek poletja.

Gospodarstvo / sobota, 27. oktober 2012 / 07:00

Zgodba o kozolcu, letnik 1813

Pr` Petrač na Jamniku obnavljajo kozolec, ki bo prihodnje leto star dvesto let. Zgodba o kozolcu je zanimiva, bil je nema priča številnih dogodkov, tudi požiga vasi, med katerim je mina prebila njegov...