Spoznavanje drugih kultur nas bogati

Kulturno in športno društvo Sandžak v Sloveniji si prizadeva za ohranjanje izvorne kulture, jezika, vere in tradicije Bošnjakov iz Sandžaka, ki predstavljajo eno izmed pomembnejših skupin priseljencev s območja nekdanje Jugoslavije pri nas.

Prejšnji konec tedna je v Domu kulture Kamnik potekal Večer kulture Sandžaka v organizaciji Kulturnega in športnega društva Sandžak v Sloveniji. Na dvodnevni prireditvi so skozi ples in glasbo, slikarsko razstavo Skenderja Bajrovića ter okroglo mizo s predstavitvijo Leksikona Bošnjakov Črne gore z akademikom dr. Šerbom Rastoderjem poskušali približati delček bogate kulture Sandžaka – pokrajine na območju današnje meje med Srbijo in Črno goro, od koder prihaja številna skupina priseljencev, ki živi pri nas.

Kamničana Alen Alibašić in Denis Sejfić, s katerima smo se pogovarjali ob strani kulturnega večera, sta pripadnika druge generacije priseljencev bošnjaške narodnosti iz Črne gore (iz Sandžaka) in aktivna člana v Kulturnem in športnem društvu Sandžak, ki ga sicer vodi Hakija Alibašić.

Sogovornika priznavata, da ju okolica v Sloveniji in tudi v Črni gori, od koder izvirajo njuni starši, večkrat obravnava stereotipno. »Čeprav se v obeh državah počutiva domače, je ironično ravno to, da sva v obeh državah obravnavana kot tujca.« Kljub temu pa Alibašić, po poklicu informatik, in Sejfić, sicer inženir gradbeništva, večkrat ugotavljata, da zgodovino in kulturo Sandžaka zelo dobro poznata, čeprav vse svoje življenje živita v Sloveniji.

Predvsem pri mladih predstavnikih druge generacije priseljencev se porajajo vprašanja glede konstruiranja lastne identitete. Če so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije tudi sicer razpeti med slovenskim okoljem in domovino svojih staršev, je pri Bošnjakih iz Sandžaka težava še večja, saj kot v diplomski nalogi ugotavlja Denisova sestra Sabina Sejfić, manjka enotno poimenovanje izvorne kulture, kar posledično vpliva na težavno konstruiranje identitete posameznika. »Nekateri se imajo za Bošnjake, drugi za Črnogorce, tretji za Sandžaklije, četrti pa spet za Slovence, češ da smo tukaj rojeni,« pravi Alen Alibašić o mnogoterosti identitet Bošnjakov iz Sandžaka, ki še zlasti v Kamniku predstavljajo kulturno izredno bogato in pomembno skupino priseljencev s področja nekdanje Jugoslavije. V Kamniku namreč živi največja skupnost Bošnjakov iz Sandžaka pri nas. Kot pravita Alen in Denis, je bilo tudi zaradi tega odraščanje v Kamniku lažje, kot bi bilo v katerem drugem slovenskem mestu, kjer živi manj njunih sonarodnjakov. Še posebno pa sta vesela, da lahko sodelujeta v Kulturnem in športnem društvu Sandžak v Sloveniji.

»Društvo pomaga mlajšim generacijam pri tvorjenju oziroma iskanju svoje identitete, kasneje pa pri njenem ohranjanju, hkrati se pa s pomočjo društva povezujemo z drugimi kulturami, saj nas to bogati,« pravita sogovornika, aktivna člana društva, v okviru katerega deluje folklorna, šahovska, planinska in nogometna sekcija. V devetnajstih letih svojega obstoja vseskozi organizirajo številne kulturne prireditve, s katerimi predstavljajo svojo kulturo. Ljudem v stiski pa pomagajo s humanitarnimi akcijami, ki jih organizirajo po potrebi. Tako so pred dvema letoma pomagali ljudem ob poplavah v Bosni, sredstva pa so zbirali tudi za družine, ki jih je pri nas prizadel žledolom.

Največjo vrednost društva pa sogovornika vidita v ohranjanju kulture in tradicije Sandžaka. »Ne smemo pozabiti truda starejših članov, ki ohranjajo društvo na tej ravni in prenašajo svojo kulturo na mlajše generacije. Brez spoštovanja in ohranjanja kulture bodo generacije najinih otrok pozabile, od kod izhajajo,« pravita Alen in Denis, ki želita tudi svoje otroke vzgojiti v zavedanju, kje so njihove korenine.