Morilcu sedemnajst let zapora

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 29. oktober 2016 / 19:25

Nad izrečeno kaznijo 27-letnemu Albanu Thaqiju, ki je novembra 2014 v Nomenju umoril Pavla Zupana, se bosta pritožila tako obramba kot tožilstvo.

Kranj – Na sedemnajst let zapora so v torek na kranjskem okrožnem sodišču obsodili 27-letnega kosovskega državljana Albana Thaqija, ker je pred dvema letoma iz koristoljubja umoril bohinjskega učitelja Pavla Zupana. Sodnica Marjeta Dvornik je obtoženemu obenem podaljšala pripor iz ponovitvene nevarnosti in begosumnosti, vrniti pa bo moral tudi 80 evrov, kolikor je znašal njegov delež, ko si je s sostorilci razdelil plen. Njegova višina sicer ni bila nikoli natančno ugotovljena, bilo pa ga je za najmanj 500 evrov, je zatrjevalo tožilstvo. Sodba ni pravnomočna, tako obramba kot tožilstvo pa sta že napovedala pritožbi.

Albana Thaqija je kranjsko tožilstvo obtožilo umora iz koristoljubja, ker je 2. novembra 2014 v Nomenju vzel življenje 58-letnemu Pavlu Zupanu. S pretvezo, da kupuje les, je vstopil v njegovo hišo, kjer je učitelja najprej šest- do desetkrat udaril po glavi, ko se je Zupan pred napadalcem umaknil v kmečko hišo, pa ga je obtoženi po glavi močno mahnil še trikrat ali štirikrat z gasilsko sekirico in kleščami, da je negiben obležal, kasneje pa je zaradi izkrvavitve in zadušitve s krvjo umrl. Thaqi je v učiteljevi hiši iskal denar, skupaj s sostorilci je pričakoval vsaj 100 tisoč evrov, in ga v neugotovljeni količini, najmanj pa 500 evrov, tudi odnesel. Denar si je kasneje razdelil s sostorilci – Djemilom Alo, Jetonom Fido in Shklqimom Banushijem. Sam je po lastnih besedah prejel zgolj 80 evrov.

Po mnenju vodje kranjskega tožilstva Marije Marinke Jeraj, ki je predlagala 25 let zapora, je 17-letna zaporna kazen premila. Zanimivo je, da je bil Thaqi obsojen celo na nižjo kazen, kot jo je pred začetkom sojenja v zameno za takojšnje priznanje ponudilo tožilstvo – najprej dvajset let, kasneje pa osemnajst let zapora. »Dejstvo je, da nobena kazen ne more povrniti življenja, 17 let za tako kaznivo dejanje pa se mi zdi odločno premalo. Spoštujem odločitev sodnice, strinjam pa se ne,« je povedala po koncu sojenja.

Sodnica je namreč drugače kot tožilka Thaqiju kot olajševalno okoliščino poleg priznanja in obžalovanja upoštevala tudi dosedanjo nekaznovanost ter da ni bil pobudnik kaznivega dejanja in ni imel pomembne vloge pri njegovem načrtovanju. Ob določanju kazni pa tudi ni spregledala, da sta bila Jeton Fida in Shklqim Banushi, soobtožena za sodelovanje pri ropu Pavla Zupana, po sklenitvi sporazuma o priznanju krivde s tožilstvom obsojena na razmeroma mili kazni po dvajset mesecev zapora, ki ju že prestajata v obliki 980 ur družbenokoristnega dela. Domnevno glavni pobudnik ropa, ki se je zaradi aktivnega odpora žrtve sprevrgel v umor, Djemil Ala se sicer pred roko pravice še vedno skriva v tujini.

Kot je sicer tožilka opozorila v zaključni besedi, je obtoženca pri dejanju vodil le en močan motiv – koristoljubje. »Bil je daleč od doma, brez prave nastanitve, brez zaposlitve in denarja. Obetal si je bogat izkupiček, in sicer 100 tisoč evrov. Vedel je, da ga na območju Gorenjske pozna le Djemil Ala in da bo takoj po dejanju iz Slovenije odšel, kar je dejansko tudi storil. Če ne bi na kraju dejanja pustil svojih bioloških sledi, je malo verjetno, da bi ga kadarkoli izsledili,« je poudarila tožilka in navedla, da si je Thaqi očitno predstavljal, da bo do velike količine denarja prišel na lahek način, saj so mu Zupana opisali kot starega in šibkega moškega. Vendar pa je žrtev napadalca presenetila, saj je ni mogel onesposobiti že s prvim udarcem. Ker je hotel svoje dejanje brezkompromisno dokončati in priti do denarja, ga je naklepno umoril s številnimi udarci z nevarnim orodjem izključno v glavo, je pojasnila.

Za Thaqijevega zagovornika Žigo Novaka je izrečena kazen previsoka, saj bi po njegovem obdolženca morali obsoditi za milejše kaznivo dejanje nenaklepnega uboja, sodišče pa bi po njegovem moralo tudi upoštevati, da je obdolženi Zupanu nasilno vzel življenje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. A, kot je dejala sodnica Dvornikova, ni dvoma ne o obdolženčevi prištevnosti ne o naklepnem umoru: »Ne zatrjujem, da je bil vaš namen že od začetka vzeti življenje oškodovancu, a ko se vam je uprl, se je pri vas izoblikovala odločitev, da mu odvzamete življenje.«