Vizionarski pogled v kanjon Kokre

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / sreda, 2. november 2011 / 06:00

"Tovrstni arhitekturni izzivi me zanimajo po strokovni plati, hkrati pa kot Kranjčan vedno znova in znova razmišljam, kaj bi se dalo dobrega narediti za okolje, v katerem živim. Sem vsakdanji obiskovalec kranjskega starega mestnega jedra in mi ni vseeno, kakšno to je. Če ena stroka v njem skrbi za ohranjanje stare arhitekture, pa je moja naloga kot urbanista predlagati nove razvojne poteze v mestu," razmišlja Ciril Oblak arhitekt v pokoju. Pogovarjala sva se o njegovi še vroči idejni zasnovi za novo glasbeno šolo in garažno hišo v Kranju.

Kako ste prišli na idejo o gradnji garažne hiše in v njenem nadaljevanju tudi nove glasbene šole prav tu v tem na videz zapuščenem delu Kranja v zaključku kanjona, preden se po nekaj sto metrih reka Kokra izlije v Savo?

»S kanjonom Kokre se na različne načine ukvarjam že, odkar sem se leta 1962 zaposlil v kranjskem Projektivnem podjetju. V vseh teh letih in tudi kasneje v mojem lastnem arhitekturnem biroju ni manjkalo idej, predlogov ter tudi načrtov na temo ureditve kanjona. Posebej pereč problem je v zadnjem času postalo tudi parkiranje v starem mestnem jedru. Pred leti sem tako že pripravil idejno zasnovo za parkirno hišo pod Slovenskim trgom, kar me je spodbudilo, da sem se s tem problemom začel še intenzivneje ukvarjati. Neurejeno parkiranje je še večji problem spodnjega dela starega mesta in medtem, ko je severni del še nekako živahen, pa življenje od Pungerta navzgor bolj izumira kot ne. Torej bi garažno hišo še bolj potrebovali v neposredni bližini starega centra mesta Kranja, kjer so med drugim tudi cerkev, gledališče, muzej, glasbena šola, hkrati pa bi parkirna mesta v garaži prišla prav tudi zasebnikom in seveda prebivalcem mesta. Ker je stari Kranj s trgovskimi centri na obrobju mesta izgubil funkcijo trgovskega središča, je potreba po oživitvi tega dela še toliko bolj pomembna. Konec koncev so tu na skali pred 7000 leti najbrž živeli tudi prvi prebivalci Kranja, kot so pokazale nedavne arheološke raziskave.«

V zadnjem času so, v sicer že dolgoletni, želji po novih prostorih vse bolj glasni tudi v Glasbeni šoli Kranj, ki se zaradi sedanjih prostorskih omejitev, ob tem, da pouk poteka na kar štirih različnih lokacijah, nikakor ne more širiti …

»Drži. Prav v času, ko sem se posvečal projektu garažne hiše, je znova v ospredje stopilo tudi vprašanje novih prostorov glasbene šole. Predstavljena mi je bila nameravana selitev šole v prostore nekdanje Študijske knjižnice, ki pa prostorsko nikakor ne ustrezajo. Padla je ideja, da bi združil projekt garažne hiše in glasbene šole. Sam sem sprva predvidel nov objekt na levi strani kokrškega kanjona ter ga ob priložnosti predstavil tudi sedanjemu podžupanu Janezu Frelihu. Konec sedemdesetih let sva si z njim skupaj zamislila projekt Delavskega mostu, brez katerega si danes najbrž ne moremo zamisliti kranjske prometne infrastrukture. No, podžupan si je z zanimanjem ogledal moj načrt in predlagal, da bi mogoče celoten projekt sodil tudi na nasprotno stran reke.

Začela je nastajati idejna zasnova, ki je pred vami. Spodnje etaže garaž bi nadgradili še z etažami, v katerih bi bila glasbena šola, hkrati pa bi jih povezali s stavbo na Trubarjevem trgu, v kateri se šola nahaja danes.«

Ste v projektu predvideli tudi vse potrebne parametre, ki zadostujejo potrebam šole in izpolnjujejo sodobne standarde na tem področju?

»Vsekakor. Ravnateljica glasbene šole Petra Mohorčič je skrbno pripravila predstavitev prostorskih potreb šole, ki so hkrati v skladu s sodobnimi standardi. Kot rečeno, bi se novogradnja z novimi prostori zaključila v obstoječi šolski stavbi, v katero bi umestili sodobno koncertno dvorano s 380 sedeži in velikim odrom za filharmonični orkester. Pungert bi tako ostal center glasbe: poleg Jazz kampa vsako poletje in številnih koncertov na prostem, ki tu potekajo, bi dobili še koncertno dvorano. Hkrati bi obdržali sedanji prostor z igrali, ki Pungertu daje še družinski utrip. Stari del Kranja bi tako postajal mlajši. Poleg tega bi iz garažne hiše z malenkostnimi posegi lahko uredili tudi prehod do Prešernovega gledališča.«

Ampak veduta Kranja, povedano blažje, pogled na mesto z južne strani bi bil z novogradnjo povsem drugačen …

»Poseg bi se zgolj na zračnem posnetku mogoče res videl kot nek tujek, ob pogledu z obeh mostov, zgornjega pri gostišču Arvaj in spodnjega ob sotočju Save in Kokre, pa bi bil nov objekt komaj opazen. Na neki način bi se stapljal z okoljem in stavba ne bi bila vpadljiva. Južna fasada bi bila vidna le v dveh tretjinah, hkrati pa bi bila tudi ozelenjena. Kanjon Kokre je namreč zaščiten kot naravna dediščina, zgodilo pa se je predvsem to, da se je prostor, kjer se je v preteklosti pasla drobnica, zarasel z drevjem in zelenjem. Kot rečeno bi bile etaže dodatno oplemenitene z zelenjem. Pravzaprav bi bil viden predvsem glavni del fasade, ki gleda na vzhod, pa še ta bi se videl samo s sosednjega brega in iz individualnih gradenj na robu kanjona. Garaža bi bila ozelenjena, ena od njenih prednosti pa bo tudi naravno prezračevanje. Objekt bi bil odprt v okolje. Iz severnega dela bi se videl le polkrožni dovoz v posamezne etaže garaže. Tu je potrebno dodati, da bi dovoz v garažo bil speljan po levem bregu Kokre in preko manjšega mosta v garažo.«

Kot ste rekli, je kanjon zaščiten kot naravna dediščina, pa vendar, najbrž bi pri vašem projektu veljalo pričakovati tudi kakšno reakcijo s strani naravovarstvenikov. Kanjon je zagotovo tudi del nekega zaključenega življenjskega okolja tako za določene vrste živali kot rastlinstvo …

»Značilnost kanjona so bile nekoč kavke, ki so gnezdile v pečinah. S tem, ko se je področje zaraslo z drevjem in grmovjem, pa so odšle tudi kavke. V ta del so se kasneje seveda naselile druge ptice, pa tudi druga živa bitja. Velja pa dodati, da bo hkrati z objektom posredno lahko zaživel tudi kanjon kot celota. Znova bi aktivirali rekreativne površine in sprehajalne poti v kanjonu.«

Ena od nevarnosti je nedvomno tudi krušenje pečine v vodo. Pred letom se je odkrušil precejšen del brega na nasprotni strani Kokre …

»Pravzaprav je celoten kanjon vselej v nevarnosti, da se bo porušil v reko. To se od mosta na Primskovem pa do mosta pri sotočju v večjem ali manjšem obsegu dogaja na vsakih nekaj let. Zato je kanjon potrebno zaščititi. Z novogradnjo bi hkrati zaščitili 300 metrov kanjona tako na levem kot na desnem bregu. Zaščitili pa bi tudi še 300 tekočih metrov kanjona.

Mislim, da teren za gradnjo ni problematičen, stavba bi temeljila na spodnjem terenu, na skalo pa bi bila le naslonjena. Skale ne bi bremenila, nasprotno, utrdila bi jo kot ne oporni zid. Sicer pa v osnutku predvidevam tudi injiciranje betona v steno kanjona … To je podobno, kot so to pred nedavnim delali na trenutno aktualnem gradbišču Hotela Jelen.«

Od dna do vrha novogradnje je slabih 40 metrov. Kaj vse bomo našli v njej?

»Objekt bo imel devet etaž, šest bo namenjenih parkiriščem, tri prostorom glasbene šole. Garaža bo imela na voljo 308 parkirnih mest.«

Kakšen arhitekturni slog ste predvideli?

»Gre za sodobno funkcionalistično arhitekturo. Arhitekturna zasnova je podrejena funkciji. V vrhnji etaži bo vhod zastekljen, skrajna slemena dosedanjega objekta niso višja kot zdaj. Skratka, objekt ne konkurira obstoječi arhitekturi na Pungertu, nasprotno, slednja se predvsem zrcali v njem.«

Informativni izračun celotnega projekta je okrog 23 milijonov evrov, kar je celoletni občinski proračun Mestne občine Kranj namenjen investicijam, to pa je hkrati tudi tretjina celotnega letnega proračuna občine.

»Seveda je to kar precej denarja, ampak če bi financiranje razpršili na več let, to ne bi bil več tak problem. Sicer pa, vedeti morate, da je to, kar gledava, zaenkrat le idejna zasnova.«

Koliko v vaši arhitekturni idejni zasnovi nove glasbene šole in garažne hiše vidite vizionarskega?

»Pošteno povedano, zasnova je za mesto Kranj in njegov razvoj funkcionalno vizionarska, za zaščitno starega mestnega jedra pa je tudi nujna.«

V kakšni fazi je trenutno vaša zasnova?

»Stvari se počasi razvijajo naprej. Po objektu na oni strani reke je to zdaj moj drugi predlog. Tej zasnovi, če se bo ta za investitorja pokazala za zanimivo, bo sledila natančnejša obdelava v idejnem načrtu, šele nato na vrsto pride pridobivanje gradbenih dovoljenj …«