Postati oče največji dosežek

Pogovor s Sašem Bertoncljem, skupnim zmagovalcem seštevka svetovnega pokala na konju z ročaji

Gorenja vas - Reteče – Telovadci so končali sezono svetovnega pokala. Za edinega Gorenjca, Saša Bertonclja, je bila zelo uspešna. Zaključil jo je kot najboljši v seštevku tekmovanj na konju z ročaji.

Kakšna je sklepna ocena letošnje sezone?

»Po nekaj letih sem znova slavil skupno zmago v seštevku svetovnega pokala na konju z ročaji. To mi je uspelo tretjič. Za mano je odlična sezona. Povsem nepričakovano je tako dobra. Na koncu se je izkazalo, da če bi se še evropsko prvenstvo izšlo po načrtih, v finalu sem imel smolo in padel z orodja, bi bila to verjetno moja najboljša sezona, tako pa je ena boljših. Konec lanskega leta, po kvalifikacijah za olimpijske igre, ko se mi je načela poškodba komolca, sploh nisem vedel, kako bom nadaljeval. Po vseh pregledih ni bilo obetavno. Zaradi poškodbe sem spremenil sistem treningov, skušal rešiti, kar se da. Če ne bi pomagalo, bi verjetno zaključil kariero.«

Za kakšno poškodbo gre?

»Komolec je še vedno v slabem stanju, sem pa ga s treningi spravil na raven, da lahko delam. Vesel sem, da mi je uspelo zmanjšati dnevno dozo protibolečinskih tablet. Razmišljam pozitivno, je pa daleč od tega, da bi bil komolec dober.«

Je sedaj čas za rehabilitacijo?

»Poškodba je takšna, da bi zahtevala operacijo, odprti poseg, saj so potrgane vse vezi. Pogovor z več specialisti je pokazal, da mi nihče ne more zagotoviti, da bi bilo potem bolje, saj gre tudi za obrabo hrustanca in druge stvari. Rekli so, naj nadaljujem, dokler bom lahko, ko ne bo šlo več, pa naj zaključim kariero. Vesel sem, da se je stanje izboljšalo in upam, da bom lahko še nekaj let zraven. Terapije imam redno, treniram z glavo. Ko je možno, komolca ne obremenjujem, in to je najboljša terapija.«

Kakšno vajo ste izvajali?

»Ostal sem pri stari vaji, izvedba je bila celo dve desetinki lažja kot v lanski sezoni. Je pa to moja preverjena vaja z izhodiščno oceno 16,5, ki jo redno izvajam. Z njo sem dosegel največje rezultate. To ni lahka vaja, znam pa tudi težjo. V drugem delu sezone še nisem bil pripravljen za težke vaje, sedaj pa se z elementi, ki jih delam, že počasi spogledujem nazaj s težjo vajo.«

Tekmovalne sezone še ni konec.

»Čaka me še državno prvenstvo, potem pa zaradi spremembe kvalifikacijskega sistema za olimpijske igre v drugi polovici novembra začenjamo že z novim krogom tekem svetovnega pokala za novo lestvico. Že letos tekmujemo za lestvico za prihodnje leto. Premora, kolikor sem gledal koledar tekmovanj, verjetno ne bo nekje do leta 2018.«

Borili ste se za nastop na olimpijskih igrah, a jih gledali od doma. Je bilo težko?

»Spodbujal sem kolege, se veselil medalj, še posebno Petra Kauzerja. Vedno je grenak priokus, ko gledaš svoje tekme, finale na konju z ročaji, fante, ki jih tudi redno premagujem. Zaradi sistema, kot ga imamo, sem drugič zapored igre gledal z domačega naslonjača.«

Omenili ste, da se obetajo spremembe kvalifikacijskega sistema.

»Bo nekaj lažje. Štela bo tudi svetovna lestvica, kar je zame super. Več tekmovanj, več možnosti, več mest bo na razpolago. Določeni detajli so sicer še odprti. Svetovna lestvica bo nastajala dve leti in zadnji dve leti pred olimpijskimi igrami, leta 2018 in 2019, bo zmagovalec skupnega seštevka uvrščen na olimpijske igre. Letos sem zmagovalec jaz.«

Letos je v vaše življenje prišla velika sprememba: prvorojenec Jan.

»To prinaša veliko miselno spremembo v glavi. Kdor ima doma otroka, ve, o čem govorim. Življenje se zasuka na bolje. Postaviš si druge prioritete. Ponosen sem na vse rezultate, ki sem jih dosegel, postati oče pa je zagotovo največji dosežek v življenju. Kljub temu da sem postal oče, treningi potekajo nemoteno naprej, za kar gre zasluga tudi Nini. Če bi se ponoči zbujal in bil zraven pri nočnih previjanjih, bi bil zjutraj verjetno utrujen.«

Misli na olimpijske igre potem še niste opustili?

»Res je, da nisem več ravno mlad. Glede na to, da v slovenski gimnastiki zelo močnega zaledja ni, želijo, da vztrajam še ene olimpijske igre, če bo zdravje, bodo zagotovo še. Sem pa ravno premišljeval, da bo takrat Jan star štiri leta, čez osem let pa že osem let in bi skupaj lahko hodila v dvorano, kar bi bilo pa tudi lepo. Poskušajmo torej izpeljati dvojni olimpijski ciklus.«