Odstranjevanje gvana s podstrehe cerkve Sv. Duha v Češnjevku

Netopirji so koristni, a ogroženi

Člani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev so prejšnjo soboto pripravili delovno akcijo v Češnjevku – na podstrehi tamkajšnje cerkve so čistili njihove iztrebke, ki so odlično gnojilo.

Češnjevek – Čistilna akcija je potekala v okviru Mednarodne noči netopirjev 2014, s katero strokovnjaki želijo širšo javnost opozoriti na pomen teh zanimivih sesalcev, ki se odlično počutijo tudi na cerkvenih ostrešjih.

»Netopirji so tako v Sloveniji kot tudi v svetu zaradi pobijanja, preganjanja, uničevanja zatočišč, uporabe insekticidov in drugih dejavnikov zelo ogroženi. Ne zavedamo pa se, da so zelo koristne živali, saj se prehranjujejo predvsem z žuželkami (tudi škodljivimi) in na ta način pomagajo vzdrževati ravnovesje v naravi. Za ohranjanje netopirjev naredimo veliko, če spoznamo njihovo ekologijo,« poudarjajo v društvu, ki so si je kraj letošnje akcije izbralo Češnjevek. Na podstrešju in v zvoniku tamkajšnje cerkve Sv. Duha se namreč nahaja porodniška skupina vrste navadnih netopirjev. V poletnih mesecih se v cerkvi zbere od 150 do 300 samic, ki konec meseca maja in v začetku meseca junija skotijo po enega mladiča. Cerkvena podstrešja zaradi visokih temperatur omogočajo pravilen razvoj mladičev, ki so prvih nekaj tednov popolnoma odvisni od materinega mleka. V petem tednu razvoja, ko so mladiči že sposobni samostojnega letenja, se prvič odpravijo po sončnem zahodu skupaj s samicami na lov za nočno aktivnimi členonožci, kot so hrošči, kobilice, strige, pajki …, med katerimi so tudi taki, ki lahko na kmetijskih površinah povzročajo gospodarsko škodo. Navadni netopir je v Sloveniji sicer splošno razširjena vrsta, a v zadnjem desetletju je bilo uničenih več kot dvajset odstotkov njihovih zatočišč, zato ima cerkev v Češnjevku z vidika varstva netopirjev prav poseben pomen.

Netopirji se v teh dneh s cerkva že selijo v zimska zatočišča (jame, rudniki, kleti …), a se bodo spomladi spet vrnili v svoja priljubljena poletna prebivališča. Na podstrehi cerkve v Češnjevku se te dni še zadržuje okoli sedemdeset netopirjev, ki pa so v soboto dobili prav posebno družbo. Člani omenjenega društva in nekaj okoliških prebivalcev se je lotilo prav posebne čistilne akcije. Opremljeni s smetišnicami, metlami, lopatami in vrečami so temno podstrešje očistili gvana – iztrebkov, ki so izredno cenjeni kot odlično gnojilo, nato pa površine prekrili s polivinilom, da bo čiščenje prihodnjič lažje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / ponedeljek, 17. november 2008 / 07:00

Evropska pomoč za Slovenijo po neurjih

Bruselj - Evropska komisarka za regionalno politiko Danuta Hübner in slovenski minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar sta minuli teden v Bru...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...