Odstranjevanje gvana s podstrehe cerkve Sv. Duha v Češnjevku

Netopirji so koristni, a ogroženi

Člani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev so prejšnjo soboto pripravili delovno akcijo v Češnjevku – na podstrehi tamkajšnje cerkve so čistili njihove iztrebke, ki so odlično gnojilo.

Češnjevek – Čistilna akcija je potekala v okviru Mednarodne noči netopirjev 2014, s katero strokovnjaki želijo širšo javnost opozoriti na pomen teh zanimivih sesalcev, ki se odlično počutijo tudi na cerkvenih ostrešjih.

»Netopirji so tako v Sloveniji kot tudi v svetu zaradi pobijanja, preganjanja, uničevanja zatočišč, uporabe insekticidov in drugih dejavnikov zelo ogroženi. Ne zavedamo pa se, da so zelo koristne živali, saj se prehranjujejo predvsem z žuželkami (tudi škodljivimi) in na ta način pomagajo vzdrževati ravnovesje v naravi. Za ohranjanje netopirjev naredimo veliko, če spoznamo njihovo ekologijo,« poudarjajo v društvu, ki so si je kraj letošnje akcije izbralo Češnjevek. Na podstrešju in v zvoniku tamkajšnje cerkve Sv. Duha se namreč nahaja porodniška skupina vrste navadnih netopirjev. V poletnih mesecih se v cerkvi zbere od 150 do 300 samic, ki konec meseca maja in v začetku meseca junija skotijo po enega mladiča. Cerkvena podstrešja zaradi visokih temperatur omogočajo pravilen razvoj mladičev, ki so prvih nekaj tednov popolnoma odvisni od materinega mleka. V petem tednu razvoja, ko so mladiči že sposobni samostojnega letenja, se prvič odpravijo po sončnem zahodu skupaj s samicami na lov za nočno aktivnimi členonožci, kot so hrošči, kobilice, strige, pajki …, med katerimi so tudi taki, ki lahko na kmetijskih površinah povzročajo gospodarsko škodo. Navadni netopir je v Sloveniji sicer splošno razširjena vrsta, a v zadnjem desetletju je bilo uničenih več kot dvajset odstotkov njihovih zatočišč, zato ima cerkev v Češnjevku z vidika varstva netopirjev prav poseben pomen.

Netopirji se v teh dneh s cerkva že selijo v zimska zatočišča (jame, rudniki, kleti …), a se bodo spomladi spet vrnili v svoja priljubljena poletna prebivališča. Na podstrehi cerkve v Češnjevku se te dni še zadržuje okoli sedemdeset netopirjev, ki pa so v soboto dobili prav posebno družbo. Člani omenjenega društva in nekaj okoliških prebivalcev se je lotilo prav posebne čistilne akcije. Opremljeni s smetišnicami, metlami, lopatami in vrečami so temno podstrešje očistili gvana – iztrebkov, ki so izredno cenjeni kot odlično gnojilo, nato pa površine prekrili s polivinilom, da bo čiščenje prihodnjič lažje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 11. april 2018 / 08:18

Po oblačila iz druge roke

Na dobravi ob Zbiljskem jezeru je v soboto potekala prva izmenjavalnica otroških oblačil in obutve, katere glavni organizatorki sta bili sestri Ana Jelovčan in Petra Kalan. Njuna žel...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:21

Boštjan Glavič pričakovano novi šef gorenjske policije

Dosedanji začasni direktor Policijske uprave Kranj Boštjan Glavič je v torek vodenje gorenjske policije prevzel za nedoločen čas.

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:20

Nabirala zvončke in padla globoko v kanjon Kokre

Kranjčanka Nevenka Lužar, dekliško Šmid, je pred petdesetimi leti padla petindvajset metrov globoko v kanjon Kokre – in preživela. Svoje sreče v nesreči, svojega drugega rojstva se še danes spominja....

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:17

Čas je, da začnemo sprejemati različnost

Jurij Marussig je učitelj fizike, tehnike, je pesnik, pisatelj, v zadnjih letih pa se je najbolj posvetil inkluzivni pedagogiki, delu z otroki s posebnimi potrebami. »Da bo inkluzija lahko v polnosti...

Kamnik / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:15

Z ognjem do sprememb

Cipra Slovenija je z letošnjo akcijo Ogenj v Alpah, ki so jo prejšnjo soboto pripravili na Mali planini, poudarila problematiko mobilnosti v turizmu in spodbudila uporabo javnega potniškega prometa.

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:03

Ni leta brez naravne ujme

Na gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarski enoti Škofja Loka zelo vplivajo naravne ujme. V minulem desetletju so sanitarne sečnje predstavljale kar šestinštirideset odstotkov celotnega poseka.