Franc Muri – šestintrideset let županovanja na Jezerskem

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (279)

Jezersko še vedno slovi po svoji edinstveni naravi. Že pred časom mu je sloves klimatičnega zdravilišča in letovišča ob sodelovanju praškega zdravnika Chodounskega zagotovil Franc Muri, ki je županoval v svojem kraju 36 let, med letoma 1873 in 1909.

Rodil se je 2. decembra 1816 na Zgornjem Jezerskem. Leta 1862 je naredil v Celovcu en razred gimnazije, potem pa se je posvetil gospodarstvu, političnemu delovanju in županovanju v rojstnem kraju. Umrl je 31. julija 1926.

V koroškem deželnem zboru je v letih 1884–1902 zastopal kmečke občine velikovškega okraja. Bil je član gospodarskega odseka ter odseka za reformo deželnega zborskega in občinskega volilnega reda. Potegoval se je za gospodarske potrebe svojega okraja, za železnico čez Jezerski vrh (1884), za preložitev klanca na cesti čez Jezerski vrh (1894, 1898), za gradnjo poti od kapelske državne ceste v Korte (1900) … Brez uspeha se je boril skupaj z Andrejem in Gregorjem Einspielerjem ter Grafenauerjem za slovensko kovaško šolstvo, za slovensko besedilo deželnih zakonov (1884), za uveljavljanje Pražákove naredbe o slovenskih vpisih v zemljiških knjigah (1888) in sploh za narodnostne pravice koroških Slovencev.

Skupaj z Einspielerjem je glasoval za uvedbo ženitvenega dovoljenja (1887), predlagal, naj prevzame dežela v zakup tudi državni davek na žgane pijače (1898). Zagovarjal je ureditev razmer med pašniki in gozdovi.

V letih 1887 in 1888 se je zavzemal, da bi v kmetskih občinah Celovec - Velikovec izvolili Taaffeja za državnega zborskega poslanca. Taaffe je sicer kandidaturo odklonil, vendar pa je kandidiral v istem okraju leta 1891 in propadel proti nemškemu kandidatu.

Franc Muri je kot jezerski župan odigral pomembno vlogo pri postavitvi Češke koče, ki so jo odprli 26. julija 1900 na Dolenjih Ravneh (Spodnjih Ravneh). Pri postavitvi te koče je šlo za tekmovanje pri vplivu v gorah med nemškim in češkim kapitalom. Pri Slovencih je šlo predvsem za nasprotovanje vplivu nemškega kapitala v slovenskih gorah.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

30. 11. 1361 so izdali listino, v kateri oglejski patriarh Ludovik della Torre hvali ortenburške grofe, ki so že bivali v radovljiški graščini. V mesto je bila Radovljica sicer povišana šele v času Friderika IV. ali Maksimilijana, torej v letih 1490–1500.

V Srednjih Bitnjah pri Kranju se je 30. 11. 1845 rodil misijonar Andrej Šifrer. V skupini osmih mladih je prišel v ZDA, kjer so vzbujali splošno pozornost, ker so bili oblečeni v gorenjske narodne noše.

V Tržiču se je 1. 12. 1916 rodil rudarski strokovnjak Danilo Jelenc. Leta 1956 je za Etiopijo pripravil načrt razvoja rudarstva, v letih 1959–1969 je vodil rudarski in geološki sektor etiopskega ministrstva za rudarstvo. Odkril je nova rudišča in izdelal projekt za pridobivanje zlata. V Zambiji je v letih 1969–1981 delal kot svetovalec ZN. Leta 1981 je bil svetovalec vlade v Zimbabveju. V letih 1949–1959 je bil direktor Geološkega zavoda Ljubljana.

V Kranju se je 2. decembra 1870 rodil Janko Majdič, prvi predsednik kranjskih planincev. Njegov oče je bil znani trgovec Janez Majdič, mati pa Ivana Sturm iz Poljč na Gorenjskem. Dal je pobudo za gradnjo prve planinske koče kranjskih planincev na Stolu, ki so jo poimenovali po Francetu Prešernu.

Na Sovodnju (občina Gorenja vas - Poljane) se je 4. 12. 1821 rodil kipar Franc Ksaver Zajec. Bil je prvi akademsko šolani kipar, ki so mu zaupali tudi večja dela.